| 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
Veržej - procesija na praznik Marije Pomočnice
nedelja, 18.05.2008
V nedeljo pred praznikom Marije Pomočnice kristjanov salezijanci v Veržeju vsako leto pripravijo romarski shod.
Slavje se je tako začelo že v soboto zvečer s sveto mašo ob kipu Marije Pomočnice v salezijanskem zavodu Marijanišče in se nadaljevalo s procesijo proti veržejski župnijski cerkvi, kamor smo z lučkami in pesmijo pospremili milostni Marijin kip.
Romarski shod je doživel svoj vrhunec v nedeljo popoldne. Ob 14. uri je skupina Združenja Marije Pomočnice pod vodstvom s. Bernarde Gerič iz Murske Sobote vodila molitveno uro, nato smo v procesiji s kipom Marije Pomočnice po veržejskih ulicah na našo življenjsko pot prosili varstva in blagoslova.
Na dvorišču salezijanskega zavoda je nato somaševanje vodil mariborski pomožni škof, salezijanec dr. Peter Štumpf, ki je zbrane romarje in častilce Marije Pomočnice predvsem spodbudil k upanju.
Slovesnost je tudi letos bogatila pesem združenih otroških pevskih zborov iz raznih župnij murskosoboške škofije in glasbeniki pod vodstvom Mateja Zavca.
Ob koncu romarskega shoda nas je škof Peter povabil k molitvi za kristjane na Kitajskem. Papež Benedikt XVI. je namreč povabil vse katoličane sveta, da se 24. maja – ob prazniku Marije Pomočnice kristjanov vsako leto združijo v molitvi za Cerkev na Kitajskem. Salezijanski vrhovni predstojnik Pascual Chavez pa je povabil vso salezijansko družino k opravljanju devetdnevnice v čast Mariji Pomočnici in ob tem dejal: »Z isto vero, s katero je don Bosko vse pripisoval Mariji Pomočnici izročamo, njej to deželo sanj in hrepenenj našega Očeta.«
Besedilo: s. Damjana Tramte, HMP
Zvok in foto: Roman Markrab
Galerija fotografij >>>
Pridiga: škof dr. Peter Štumpf >>>
Besedilo pridige :
Danes praznujemo praznik Svete Trojice. To je praznik nam nedostopnih skrivnosti.
Tri Božje osebe so najpogosteje omenjene v naših molitvah, ki jih začenjamo in končujemo s križem. Ko prihajamo v cerkev in odhajamo iz nje, se pokrižamo v imenu vseh treh Božjih oseb, v imenu katerih smo bili krščeni.
Pokrižamo se na čelu v imenu Očeta, ki je vse iz modrosti ustvaril, - na ustih v imenu Sina, ki se je razodel po besedi, - in na prsih v imenu Svetega Duha, ki nas posvečuje, nam daje pogum in nas vse povezuje v občestvo.
Boga samega na sebi ne moremo spoznati, ampak ga lahko spoznavamo le takega, kot se nam je razodel: Bog Oče v Stari zavezi kot Stvarnik, - Bog Sin, druga Božja oseba, v Novi zavezi kot Odrešenik in Bog Sveti Duh, tretja Božja oseba, kot posvečevalec in vodnik.
Danes, na praznik romarskega shoda na čast Mariji Pomočnici, tukaj na dvorišču verženskega Marijanišča pa se naše srce obrača tudi k Materi Božji.
Osebnost Matere Marije lahko razumemo samo v skrivnosti Svete Trojice. Bog Oče jo je izbral za Božje materinstvo, Bog Sveti Duh jo je pripravil za to veliko poslanstvo, Bog in človek Jezus Kristus pa je njen Sin, ki jo kot mater neizmerno ljubi.
Dragi romarji!
Že sveti Janez Bosko je bil namreč močno prepričan v živo navzočnost Matere Božje v njegovih ustanovah. Rad je opozarjal: »Marija je resnično tukaj, med nami!«
Ta navzočnost je materinska. Ko mu je umrla mama Marjeta, je poln bolečine v cerkvi Marije Tolažnice v Turinu molil: »Usmiljena Devica, jaz in moji gojenci smo sedaj brez mame. Bodi ti sedaj moja mama in mama vseh teh mladih!«
Še na smrtni postelji je klical Mater Marijo.
Prav v duhu tega don Boskovega zauapnja do Marije smo zopet prišli na dvorišče »Marijanišča« in poromali s kipom Marije Pomočnice po verženskih ulicah!
Procesija pomeni, da smo šli po Marijinih stopinjah, ki vedno vodijo samo do Jezusa. Tudi utrujen korak v procesiji gotovo pomeni bremena življenja, ki pa niso samo osebna, ali od naših družinskih članov. To so bremena, ki jih čuti tudi celotna katoliška Cerkev.
Pred petimi stoletji je velik del Evrope v Lutrovem, pri nas pa v Trubarjevem verskem razkolu, zavrgel Marijo kot Božjo Mater. Toda kdor zavrže mater, zavrže tudi sina.
Smo pred specifičnim evropskim in tudi slovenskim problemom. V družbi se pojavlja »kristofobija«. Strah pred Jezusom Kristusom, krščanstvom, njegovimi vrednotami in evangeljskim ravnanjem.
Zdi se, da je za današnji čas značilna splošna verska zmeda, negotovost in nejasnost. Ta zmeda izvira tudi od tod, ker lahko vsakdo svoje sanjarije, nakladanja in fantazije kaj je bog in kaj so bogovi, ki niso živi in resnični Bog, s pomočjo medijev širi na vse strani.
Mnogi so pripravljeni slediti vsem mogočim idejam, ki pod krinko umetniškega izražanja postajajo mamljive in prepričljive.
Tako je tudi sramotenje Mater Božje po medijih vse pogostejše.
Takšno početje opravičujejo z načinom umetniškega izražanja, češ, da ga zagotavlja ustava. Nas kristjane pa to žalosti! Božje podobe bodisi na Ptujski gori, pa tukaj v Veržeju in drugod, - tudi po domovih, - niso samo simboli, s katerim bi vsak lahko počel, kar bi hotel. Te podobe so izraz naše vernosti, zaupanja in ljubezni do Jezusa in njegove ter naše Matere Marije.
Ob teh svetih podobah se krepi tudi naše upanje, ki ga tako zelo potrebujemo za naš vsakdan. Brez upanja pa lahko jutrišnji dan postane breme, ki ga mnogi odlagajo v raznih omamah ali pa celo v smrti po lastni roki. Tudi hitrost mladih na motorjih in avtih se zdi kot nagel beg od upanja v življenje.
Navzočnost teh otrok in mladih v združenem pevskem zboru tega liturgičnega slavja nam naravnost kliče, da tem, ki so na začetku svojega življenja, moramo podariti upanje za prihodnost. Toda brez Jezusa in Marije jim nimamo kaj dati. Lahko ji rinemo samo v vedno bolj barbarsko, brezpravno in prestrašeno družbo.
Dragi romarji!
Tudi v imenu vseh, ki so trenutno brez upanja, smo danes stopili k Mariji Pomočnici.
Sveti Oče Benedikt XVI. v zadnji okrožnici »Rešeni v upanju«, vsem ljudem zagotavlja, da je Marija, zvezda upanja in pravi: »Človeško življenje je romanje, križarjenje po morju zgodovine, pri katerem iščemo zvezde, da bi nas usmerile v pravo smer. Prave zvezde našega življenja pa so ljudje, ki prav živijo in so zato luči upanja. Prav gotovo je prava luč Jezus Kristus, sonce, ki se dviga nad vse temine zgodovine. Da bi ga dosegli, tudi mi potrebujemo bližnje luči - ljudi, ki sijejo z njegovo lučjo in nas vodijo po poti življenja. In kateri človek bi mogel biti bolj kakor Marija zvezda upanja? Marija, ki je s svojo privolitvijo samemu Bogu odprla vrata v naš svet; Marija, ki je postala živa skrinja zaveze, v kateri si je Bog privzel človeško naravo in postal eden izmed nas« (prim. Jn 1, 14).
Bratje in sestre!
Marija ostaja tudi sredi med nami, kot naša mati, kot mati upanja.
Sveta Marija, Božja in naša Mati, pokaži nam pot v kraljestvo Troedinega Boga. Zvezda na nebu našega življenja, sveti nam in vodi nas na naši poti. ----amen
Slavje se je tako začelo že v soboto zvečer s sveto mašo ob kipu Marije Pomočnice v salezijanskem zavodu Marijanišče in se nadaljevalo s procesijo proti veržejski župnijski cerkvi, kamor smo z lučkami in pesmijo pospremili milostni Marijin kip.
Romarski shod je doživel svoj vrhunec v nedeljo popoldne. Ob 14. uri je skupina Združenja Marije Pomočnice pod vodstvom s. Bernarde Gerič iz Murske Sobote vodila molitveno uro, nato smo v procesiji s kipom Marije Pomočnice po veržejskih ulicah na našo življenjsko pot prosili varstva in blagoslova.
Na dvorišču salezijanskega zavoda je nato somaševanje vodil mariborski pomožni škof, salezijanec dr. Peter Štumpf, ki je zbrane romarje in častilce Marije Pomočnice predvsem spodbudil k upanju.
Slovesnost je tudi letos bogatila pesem združenih otroških pevskih zborov iz raznih župnij murskosoboške škofije in glasbeniki pod vodstvom Mateja Zavca.
Ob koncu romarskega shoda nas je škof Peter povabil k molitvi za kristjane na Kitajskem. Papež Benedikt XVI. je namreč povabil vse katoličane sveta, da se 24. maja – ob prazniku Marije Pomočnice kristjanov vsako leto združijo v molitvi za Cerkev na Kitajskem. Salezijanski vrhovni predstojnik Pascual Chavez pa je povabil vso salezijansko družino k opravljanju devetdnevnice v čast Mariji Pomočnici in ob tem dejal: »Z isto vero, s katero je don Bosko vse pripisoval Mariji Pomočnici izročamo, njej to deželo sanj in hrepenenj našega Očeta.«
Besedilo: s. Damjana Tramte, HMP
Zvok in foto: Roman Markrab
Galerija fotografij >>>
Pridiga: škof dr. Peter Štumpf >>>
Besedilo pridige :
Danes praznujemo praznik Svete Trojice. To je praznik nam nedostopnih skrivnosti.
Tri Božje osebe so najpogosteje omenjene v naših molitvah, ki jih začenjamo in končujemo s križem. Ko prihajamo v cerkev in odhajamo iz nje, se pokrižamo v imenu vseh treh Božjih oseb, v imenu katerih smo bili krščeni.
Pokrižamo se na čelu v imenu Očeta, ki je vse iz modrosti ustvaril, - na ustih v imenu Sina, ki se je razodel po besedi, - in na prsih v imenu Svetega Duha, ki nas posvečuje, nam daje pogum in nas vse povezuje v občestvo.
Boga samega na sebi ne moremo spoznati, ampak ga lahko spoznavamo le takega, kot se nam je razodel: Bog Oče v Stari zavezi kot Stvarnik, - Bog Sin, druga Božja oseba, v Novi zavezi kot Odrešenik in Bog Sveti Duh, tretja Božja oseba, kot posvečevalec in vodnik.
Danes, na praznik romarskega shoda na čast Mariji Pomočnici, tukaj na dvorišču verženskega Marijanišča pa se naše srce obrača tudi k Materi Božji.
Osebnost Matere Marije lahko razumemo samo v skrivnosti Svete Trojice. Bog Oče jo je izbral za Božje materinstvo, Bog Sveti Duh jo je pripravil za to veliko poslanstvo, Bog in človek Jezus Kristus pa je njen Sin, ki jo kot mater neizmerno ljubi.
Dragi romarji!
Že sveti Janez Bosko je bil namreč močno prepričan v živo navzočnost Matere Božje v njegovih ustanovah. Rad je opozarjal: »Marija je resnično tukaj, med nami!«
Ta navzočnost je materinska. Ko mu je umrla mama Marjeta, je poln bolečine v cerkvi Marije Tolažnice v Turinu molil: »Usmiljena Devica, jaz in moji gojenci smo sedaj brez mame. Bodi ti sedaj moja mama in mama vseh teh mladih!«
Še na smrtni postelji je klical Mater Marijo.
Prav v duhu tega don Boskovega zauapnja do Marije smo zopet prišli na dvorišče »Marijanišča« in poromali s kipom Marije Pomočnice po verženskih ulicah!
Procesija pomeni, da smo šli po Marijinih stopinjah, ki vedno vodijo samo do Jezusa. Tudi utrujen korak v procesiji gotovo pomeni bremena življenja, ki pa niso samo osebna, ali od naših družinskih članov. To so bremena, ki jih čuti tudi celotna katoliška Cerkev.
Pred petimi stoletji je velik del Evrope v Lutrovem, pri nas pa v Trubarjevem verskem razkolu, zavrgel Marijo kot Božjo Mater. Toda kdor zavrže mater, zavrže tudi sina.
Smo pred specifičnim evropskim in tudi slovenskim problemom. V družbi se pojavlja »kristofobija«. Strah pred Jezusom Kristusom, krščanstvom, njegovimi vrednotami in evangeljskim ravnanjem.
Zdi se, da je za današnji čas značilna splošna verska zmeda, negotovost in nejasnost. Ta zmeda izvira tudi od tod, ker lahko vsakdo svoje sanjarije, nakladanja in fantazije kaj je bog in kaj so bogovi, ki niso živi in resnični Bog, s pomočjo medijev širi na vse strani.
Mnogi so pripravljeni slediti vsem mogočim idejam, ki pod krinko umetniškega izražanja postajajo mamljive in prepričljive.
Tako je tudi sramotenje Mater Božje po medijih vse pogostejše.
Takšno početje opravičujejo z načinom umetniškega izražanja, češ, da ga zagotavlja ustava. Nas kristjane pa to žalosti! Božje podobe bodisi na Ptujski gori, pa tukaj v Veržeju in drugod, - tudi po domovih, - niso samo simboli, s katerim bi vsak lahko počel, kar bi hotel. Te podobe so izraz naše vernosti, zaupanja in ljubezni do Jezusa in njegove ter naše Matere Marije.
Ob teh svetih podobah se krepi tudi naše upanje, ki ga tako zelo potrebujemo za naš vsakdan. Brez upanja pa lahko jutrišnji dan postane breme, ki ga mnogi odlagajo v raznih omamah ali pa celo v smrti po lastni roki. Tudi hitrost mladih na motorjih in avtih se zdi kot nagel beg od upanja v življenje.
Navzočnost teh otrok in mladih v združenem pevskem zboru tega liturgičnega slavja nam naravnost kliče, da tem, ki so na začetku svojega življenja, moramo podariti upanje za prihodnost. Toda brez Jezusa in Marije jim nimamo kaj dati. Lahko ji rinemo samo v vedno bolj barbarsko, brezpravno in prestrašeno družbo.
Dragi romarji!
Tudi v imenu vseh, ki so trenutno brez upanja, smo danes stopili k Mariji Pomočnici.
Sveti Oče Benedikt XVI. v zadnji okrožnici »Rešeni v upanju«, vsem ljudem zagotavlja, da je Marija, zvezda upanja in pravi: »Človeško življenje je romanje, križarjenje po morju zgodovine, pri katerem iščemo zvezde, da bi nas usmerile v pravo smer. Prave zvezde našega življenja pa so ljudje, ki prav živijo in so zato luči upanja. Prav gotovo je prava luč Jezus Kristus, sonce, ki se dviga nad vse temine zgodovine. Da bi ga dosegli, tudi mi potrebujemo bližnje luči - ljudi, ki sijejo z njegovo lučjo in nas vodijo po poti življenja. In kateri človek bi mogel biti bolj kakor Marija zvezda upanja? Marija, ki je s svojo privolitvijo samemu Bogu odprla vrata v naš svet; Marija, ki je postala živa skrinja zaveze, v kateri si je Bog privzel človeško naravo in postal eden izmed nas« (prim. Jn 1, 14).
Bratje in sestre!
Marija ostaja tudi sredi med nami, kot naša mati, kot mati upanja.
Sveta Marija, Božja in naša Mati, pokaži nam pot v kraljestvo Troedinega Boga. Zvezda na nebu našega življenja, sveti nam in vodi nas na naši poti. ----amen
