TOMAŽ AKVINSKI

cerkveni učitelj
(1225 – 1274)

Tomaž Akvinski se je rodil kot sin plemiča na gradu Roccasecca severno od Neaplja. Oče ga je že kot petletnega dal v šolo k benediktincem. Ker je bil bister deček, so ga ti poslali na univerzo v Neapelj. Tam se je seznanil z dominikanci ter z osemnajstimi leti stopil v dominikanski red. Bil je zelo nadarjen in je študiral v Bologni, Kölnu in Parizu. Kot bakalaver in magister je poučeval svetopisemske vede. V Italiji je bil med drugim glavni pridigar dominikanskega reda, opravljal pa je tu pomembne funkcije pri raznih papežih. Nekaj let je bil profesor teologije v Parizu in Neaplju. Sv. Tomaž Akvinski velja za enega največjih učenjakov srednjega veka. Preučil je nauk grškega filozofa Aristotela in ga uskladil s krščansko mislijo. Filozofijo sv. Tomaža, imenovano tudi tomizem, je katoliška Cerkve sprejela kot uradno filozofijo na svojih bogoslovnih šolah. Teološki spisi Tomaža Akvinskega spadajo med najpomembnejša dela takratne dobe.
Tomaž Akvinski je umrl 7. marca 1274 v cistercijanskem samostani južno od Rima, ko je potoval na cerkveni zbor v Lyon. Njegove posmrtne ostanke so prenesli v Toulouse 28. januarja 1369, zato se ga na ta dan tudi spominjamo. Po smrti so ga imenovali za umbrijskega škofa.

Da bi prikazali številne kreposti sv. Tomaža, se ga upodablja z različnimi atributi: bleščeča zvezda, golob, pas, knjiga in pero, lilija, drag kamen, monštranca, mitra in škofovska palica.

Sv. Tomaž Akvinski je zavetnik dominikancev, katoliških visokih šol, teologov, študentov, knjigarnarjev, izdelovalcev svinčnikov.

Danes godujejo vsi, ki nosijo ime: Tomaž, Tomislav, Tomo.