Začetek Halasovega leta

Pridiga škofa msgr. dr. Marjana Turnška


Prisluhni pridigi (mp3) >>>



Murska Sobota, 13. jan. 08
Praznik Jezusovega krsta
Začetek Halasovega leta
Postavitev v službo bralca

Dragi generalni vikar, postulator postopka za Halasovo kanonizacijo, dekani in duhovniki, dragi bogoslovci in vaši starši, še posebej bogoslovec Boris, ki boš danes postavljen v službo bralca Božje besede, malosemeniščniki, drage sestre redovnice, dragi predstavniki župnij, bratje in sestre v Kristusu!

Že tako bogato vsebino praznika Jezusovega krsta v Jordanu danes še dodatno bogatita dve okoliščini: v naši škofiji slovesno začenjamo Halasovo leto ob stoletnici njegovega rojstva in, podobno kot v ostalih škofijah, postavljamo v službo bralca Božje besede našega bogoslovca, ki je letos drugo leto v mariborskem bogoslovju.

Glavni okvir našega današnjega praznovanja predstavlja praznik Jezusovega krsta. Dogodek krsta, kot smo ga slišali opisanega po evangelistu Mateju, v podobi izraža Jezusov življenjski program, ki mu bo ostal zvest vse do križa. Njegovo osrednje sporočilo je: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje« (Mt 3,17). Kaj tako razveseljuje nebeškega Očeta, da se je moral direktno oglasiti iz nebes? Nato to stori samo še enkrat, ko pri spremenitvi na gori ponovi isto, le da še doda: »Njega poslušajte« (Mt 17,5). Oče se veseli nad Sinom, ki se je temeljno odločil, da se bo v zemeljskem življenju pomešal med grešnike. Jezusov krst pri Janezu Krstniku, ki je zbiral grešnike in jih krščeval v znamenje spokorjenosti, je izraz Jezusove temeljne življenjske odločitve. Ker pozna Očetovo ljubezen in skrb za ljudi, njegovih otrok, se pomeša med grešnike; še več, stopi na njihovo mesto in postane njihov brat. Potopitev v vode Jordana pomeni smrt zaradi greha, izstop Božjega Sina iz Jordana pa pomeni vstajenje z njim v življenje. Jezusov krst torej razodeva, da se učlovečeni Bog pogrezne v grešno resničnost nas ljudi, zaradi katere smo duhovno mrtvi, da bi nas iz nje rešil v vstajenje. Da se pri tem razodene Sveta Trojica, nam pove, da se bo v Jezusovem življenju ves čas razodevala Sveta Trojica kot Ljubezen, ki se želi vsem podariti. Jezus v vrsti grešnikov ob Jordanu je prva javna predstavitev »Boga z nami«. Zdaj še bolj razumemo božično razodetje Emanuela, kar pomeni, Boga z nami. Temu poslanstvu ostane Jezus zvest vse do Kalvarije, kjer ga spet vidimo med grešniki, med razbojnikoma in na Barabinem mestu.
Morda bi ob tem instinktivno ravnali kot Janez Krstnik in rekli: »Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni« (Mt 3,14). A tudi mi slišimo: »Pusti zdaj« (Mt 3,15). Vsak mora pustiti, da Jezus vstopi v njegovo situacijo, tudi v njegovo bedo, v njegov greh. Jezus nas celo prosi, da mu pustimo vstopiti v naše najtežje in tudi najtemnejše kotičke, v naša boleča osebna, zakonska, družinska in druga doživljanja. Tam želi biti »Bog z nami«.

Bog stopa na naše mesto grešnikov, da bi greh premagal in nas osvobodil, na različne načine. Letos se želimo v naši škofiji še posebej zavesti, da je Bog Oče 24. junija pred sto leti v Črensovcih poklical v življenje in naslednji dan v božje življenje Božjega služabnika duhovnika Danijela Halasa. Vsi smo prepričani, da je v njem želel Božji Sin na poseben način stopiti na pomurska tla, v vrsto pomurskih ljudi, tako slovenske kot madžarske narodnosti. Božji služabnik Danijel Halas je svojo življenjsko odločitev, da bo Kristusu omogočil, da bo mogel v njem služil pomurskim ljudeh, vzel tako zares, da je v zelo težkih obdobjih tukajšnje zgodovine zaradi njegove zvestobe, Jezus mogel dejavno vstopati v naš »Jordan« zla ali, če hočete, v našo »Muro« zla. Ne z obtoževanjem in še manj s preklinjanjem, ampak z odpuščanjem in molitvijo, saj Jezus vstopa v greh le kot Osvoboditelj in Rešenik. V Halasu je tok sovraštva do vsega Božjega na naših tleh Kristusa potopil v Muro, da je v Kotu pri Hotizi izstopil iz nje, a drugačen. Kot na križu na Kalvariji je tudi takrat izgledalo, da je zlo zmagalo, a je bilo prevarano. Ob Danijelu Halasu se je še z večjo močjo nadaljevalo uresničevanje vstajenjskega procesa. Temu procesu naj služi tudi obhajanje Halasovega leta.
Dragi verniki, slika Božjega služabnika Halasa in sveča naj vas po župnijah in domovih vzpodbujajo, da nadaljujemo ta proces v našem času, v naših družinah in svojih dušah.
Povabim vas, da v tem letu po družinah še bolj zavestno spoznavate našega kandidata za mučeniško svetost s prebiranjem njegovega življenjepisa in njegovih spisov, ki jih sicer nimamo veliko ohranjenih, a je v njih dovolj zelo aktualnih vzpodbud za naše tvorno sožitje v različnosti in v letu družine še posebej povsem praktičnih smernic za življenje krščanskih družin, ki so tudi danes veljavne. Z drugo vzpodbudo vas vabim, da bi v tem letu vsak katoličan naše škofije obiskal Halasov grob. Kot tretje pa bi vas prosil, da pomnožimo molitev za Halasovo kanonizacijo, morda pri prošnjah za vse potrebe ali po koncu vsake svete maše; in poživimo priprošnje k njemu v različnih stiskah in potrebah. Brez tega dvojega ne more biti proces za njegovo razglasitev za svetnika uspešno končan. Teče namreč na dveh ravneh. Prvi del procesa pripravlja postulator pod okriljem Kongregacije za zadeve svetnikov, drugi pa mora potekati v naših dušah, ko se ob Božjem služabniku tako poglabljamo v veri, da ta postane zadostna, da lahko Bog na priprošnjo Božjega služabnika čudežno odgovori na prošnje. To pa pomeni, da nam mora leto Božjega služabnika duhovnika Danijela Halasa pomagati, da bo zorela in se poglabljala naša vera. Saj veste, kjer Jezus ni našel vere, ni mogel storiti čudeža.

Za Jezusa je bil krst temeljna odločitev, da bo tudi kot človek služil Očetovi ljubezni do ljudi. Isto vsebino ima tudi naš krst. To temeljno krstno odločitev, dragi bogoslovec Boris, želiš tudi ti uresničevati po poti, ki ti jo kaže tudi Božji služabnik Halas. Postati želiš duhovnik. Danes jo boš zavestno potrdil tako, da boš postavljen v službo bralca Božje besede. Bog Oče je po poročanju evangelista samo dvakrat spregovoril, pa še to samo zato, da je potrdil, da je od učlovečenja naprej njegova Beseda Jezus sam. Vse njegovo življenje je bila ena sama Beseda Očetove ljubezni. Sprejemaš službo te Besede, zato se pogumno, po Halasovem zgledu, daj na razpolago tej Besedi, da te pregnete, preoblikuje, da iz tebe naredi takšno »besedo«, ki jo bodo ljudje lahko slišali, jo razumeli, da jih bo pritegnila, osvojila in da ji bodo tudi zaradi tebe lažje sledili ter jo uresničili. Če je Kristus Očetova Beseda, postajaj ti vedno bolj Jezusova »beseda«. Ker so danes prisotni zastopniki vseh župnij, je to še večje zagotovilo, da ti bo občestvo vse škofije, ne samo tvoje turniške župnije, stalo ob starani in te podpiralo z molitvijo in drugimi darovi, od katerih živite v bogoslovju.

Dragi bratje in sestre v Kristusu, »Ljubljeni« je pravzaprav ime, ki ga je Bog Oče dal svojemu učlovečenemu Sinu pri krstu. V njem pa smo »Ljubljeni« imenovani tudi mi. S to zavestjo, da se imenujemo in smo Božji Ljubljenci, obhajajmo vse leto priložnosti Halasovega leta, zdaj pa obred postavitve v bralca Božje besede in nato najsvetejšo Kristusovo daritev, ki nas bo postavila tako v Jordan ob njegovem krstu, kakor na Kalvarijo v njegovo smrt, a tudi dvignila v njegovo vstajenje. Amen!