TIMOTEJ in TIT

učenca apostola Pavla, škofa

1. st.

TIMOTEJ je bil rojen v Listri v Mali Aziji (današnja Turčija), približno ob istem času, ko je Jezus v Palestini začel z javnim delovanjem. Njegov oče je bil pogan (Grk), mati pa Judinja. Mati in stara mati sta Timoteja že od malih nog vzgajali v veri in ga učili spoznavati Sveto pismo. Ko je bil apostol Pavel na svojem misijonskem potovanju v Mali Aziji je h krščanstvu spreobrnil Timoteja, njegovo mater in staro mater. Kmalu je Pavel vzel Timoteja s sabo na misijonsko pot po Mali Aziji in od tam v Makedonijo. Timotej je bil njegov zvesti učenec, do katerega je imel Pavel očetovski odnos. Omenja ga v skoraj vseh svojih štirinajstih pismih, dve pismi pa je pisal Timoteju samemu. Po Pavlovi smrti je Timotej postal škof v Efezu. Nekateri viri poročajo, da je umrl mučeniške smrti leta 97.

Timoteja upodabljajo kot škofa s kijem in kamni.

Je zavetnik pri boleznih želodca. Slednje izhaja iz Pavlovih besed, ki jih je namenil Timoteju v svojem prvem pismu: »Ne pij več le vode, temveč popij malo vina zaradi želodca in svojih pogostih bolezni.« (1 Tim 5,23)

TIT je bil pogan, najbrž doma iz Antiohije. Krstil ga je sam Pavel. Ob Pavlu se prvič pojavi na potovanju na apostolski zbor v Jeruzalem, jeseni leta 48. Tit je bil nenehno ob svojem učitelju in duhovnem očetu Pavlu. Spremljal ga je tudi na misijonskih potovanjih. Ko je šlo za mirovno poslanstvo v nekaterih cerkvenih občinah, kjer so izbruhnili prepiri, je Pavel Titu zaupal nekatere pomembne naloge. Pozneje ga je pustil na otoku Kreti in ga tam leta 63 postavil za škofa. V svojem Pismu Titu mu apostol Pavel daje navodila, kako naj vodi cerkveno občino na Kreti in katere naloge so najbolj pomembne. Zgodovinar Evzebij poroča, da je Tit ostal škof na Kreti do visoke starosti in umrl naravne smrti.

Tita se upodablja z obrazom, ki ga obdajajo žarki, včasih pa je v ozadju tudi poganski tempelj, ki se podira.

Danes godujejo vsi, ki jim je ime: Timotej, Timoteja, Timi, Tim, Tit, Tita.