| januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
HENRIK SUZO
23.01.
(1295 – 1366)
Henrik Suzo se je rodil 21. marca 1295 ob Bodenskem jezeru. Bil je sin viteza vod Berga. Mati je imela nanj velik vpliv in tako je še kot mladenič prevzel njeno ime. Ko je bil star 13 let je Henrik vstopil v dominikanski red v Konstanci in že po petih letih imel svoje prvo videnje. Do svojega štiridesetega leta je živel v najstrožjem samopremagovanju. Z žarečim železom si je na prsih izžgal ime Jezusa Kristusa, na telesu je nosil železne verige, bičal se je ter se odpovedoval hrani, pijači in spanju. Približno od leta 1335 dalje je Henrik Suzo delal kot dušni pastir v dominikanskih samostanih. Povsod so ga občudovali, saj je iz njega izžarevala posebna karizma. Imel je mnoga videnja in ekstaze. Napisal je knjižici »Knjižica večnih modrosti« in »Knjižica resnice«. Zaradi mnogih, ki so bili do njega sovražni, so ga premestili v Ulm (Nemčija), kjer je 25. januarja 1366 umrl.
Henrika Suza upodabljajo v dominikanski obleki, z monogramom Jezusovega imena ter z vencem iz vrtnic, ki simbolizirajo ljubezen polno bolečin.
Danes godujejo tisti, ki nosijo ime: Henrik, Hinko, Hari, Riko, Henrika, Rika.
Henrik Suzo se je rodil 21. marca 1295 ob Bodenskem jezeru. Bil je sin viteza vod Berga. Mati je imela nanj velik vpliv in tako je še kot mladenič prevzel njeno ime. Ko je bil star 13 let je Henrik vstopil v dominikanski red v Konstanci in že po petih letih imel svoje prvo videnje. Do svojega štiridesetega leta je živel v najstrožjem samopremagovanju. Z žarečim železom si je na prsih izžgal ime Jezusa Kristusa, na telesu je nosil železne verige, bičal se je ter se odpovedoval hrani, pijači in spanju. Približno od leta 1335 dalje je Henrik Suzo delal kot dušni pastir v dominikanskih samostanih. Povsod so ga občudovali, saj je iz njega izžarevala posebna karizma. Imel je mnoga videnja in ekstaze. Napisal je knjižici »Knjižica večnih modrosti« in »Knjižica resnice«. Zaradi mnogih, ki so bili do njega sovražni, so ga premestili v Ulm (Nemčija), kjer je 25. januarja 1366 umrl.
Henrika Suza upodabljajo v dominikanski obleki, z monogramom Jezusovega imena ter z vencem iz vrtnic, ki simbolizirajo ljubezen polno bolečin.
Danes godujejo tisti, ki nosijo ime: Henrik, Hinko, Hari, Riko, Henrika, Rika.
.jpg&x=100)
