| januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
Sv. Anton
17.01.
Podoba sv. Antona iz kapele v Paričjaku
Anton je v Sloveniji med najpogostejšimi imeni. Poleg sv. Antona Puščavnika praznujemo 13. junija še sv. Antona Padovanskega. Vse dobro vsem, ki godujete danes in nosite krstno ime: Anton, Antonija, Tone, Tonček, Ante, Tonej, Tonač, Tunek, Tončka, Tonka, Tonči.
Sv. Anton je oče menihov in puščavnikov. Rodil se je okrog leta 205 v srednjem Egiptu. Pri dvajsetih letih je ostal brez staršev, ki so mu zapustili lepo premoženje. Kmalu zatem je v cerkvi slišal Kristusove besede iz Matejevega evangelija in jih vzel dobesedno: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj revežem, pa boš imel zaklad v nebesih.« Zemljo je dal sosedom, ostalo premoženje pa razdal in razdelil ubogim. Nato pa odšel v puščavo in se umaknil v samoto. Prestajal je hude skušnjave in se boril s satanom. Njegov način življenja je privabil mnoge občudovalce, radovedneže in tudi posnemovalce. Da bi se jih znebil, se je še bolj umaknil v samoto in odšel daleč v puščavske gore. Dvajset let ni z nikomer spregovoril ničesar, prehranjeval se je z zelišči in s kruhom, ki so mu ga prinašali prijatelji vsake pol leta. Okrog njega pa so se vedno bolj zbirali ljudi in se po njem zgledovali ter se naseljevali v njegovi bližini. Pozneje je množicam tudi govoril in mnogim postal duhovni voditelj. Umrl je leta 356, star 106 let.
Sv. Antona Puščavnika pogosto upodabljajo s prašičkom in s palico v obliki črke T, na kateri je obešen zvonček. Ti atributi so povezani s pobožno družbo hospitalitov, ki so sv. Antona zelo častili. Skrbeli so za reveže, nabirali darove ter z zvoncem opozarjali na svoj prihod. Kljub prepovedi so smeli voditi prašičke po mestnih ulicah. Sv. Anton je tako zavetnik živinorejcev, svinjskih pastirjev, rokavičarjev, mesarjev, gasilcev, pekov.
Sv. Anton je oče menihov in puščavnikov. Rodil se je okrog leta 205 v srednjem Egiptu. Pri dvajsetih letih je ostal brez staršev, ki so mu zapustili lepo premoženje. Kmalu zatem je v cerkvi slišal Kristusove besede iz Matejevega evangelija in jih vzel dobesedno: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj revežem, pa boš imel zaklad v nebesih.« Zemljo je dal sosedom, ostalo premoženje pa razdal in razdelil ubogim. Nato pa odšel v puščavo in se umaknil v samoto. Prestajal je hude skušnjave in se boril s satanom. Njegov način življenja je privabil mnoge občudovalce, radovedneže in tudi posnemovalce. Da bi se jih znebil, se je še bolj umaknil v samoto in odšel daleč v puščavske gore. Dvajset let ni z nikomer spregovoril ničesar, prehranjeval se je z zelišči in s kruhom, ki so mu ga prinašali prijatelji vsake pol leta. Okrog njega pa so se vedno bolj zbirali ljudi in se po njem zgledovali ter se naseljevali v njegovi bližini. Pozneje je množicam tudi govoril in mnogim postal duhovni voditelj. Umrl je leta 356, star 106 let.
Sv. Antona Puščavnika pogosto upodabljajo s prašičkom in s palico v obliki črke T, na kateri je obešen zvonček. Ti atributi so povezani s pobožno družbo hospitalitov, ki so sv. Antona zelo častili. Skrbeli so za reveže, nabirali darove ter z zvoncem opozarjali na svoj prihod. Kljub prepovedi so smeli voditi prašičke po mestnih ulicah. Sv. Anton je tako zavetnik živinorejcev, svinjskih pastirjev, rokavičarjev, mesarjev, gasilcev, pekov.
