Binkoštna poslanica 2007

Binkoštna poslanica 2007

Spoštovani obiskovalci internetne strani, iskreno vas pozdravljam v tem binkoštnem dnevu!
Kristjani se danes s slovesnimi bogoslužji spominjamo pomembnega dogodka, ki se je zgodil petdeset dni po Jezusovem vstajenju, dogodka prihoda Svetega Duha nad prvo skupnost Cerkve. Jezus je izpolnil svojo obljubo in od takrat naprej Sveti Duh vodi, tolaži in krepi celotno občestvo Cerkve, da lahko živi sredi sveta kot znamenje Božje dobrote in ljubezni. V njegovi moči so prvi kristjani zmogli premagati strah in stopiti pred ljudi z veselo novico o Jezusovem vstajenju, ki je poroštvo tudi našega vstajenja. Za kristjane je Sveti Duh Bog, ki prebiva v nas. Verujemo, da nam je bližji kot smo si sami sebi. Že to, da v meni želi prebivati sam moj Bog, je neverjetnost, ki je ne bi nikoli pričakoval in si je sam ne bi nikoli mogel zamisliti. A trdno verujem, da sem pri krstu res bil prerojen iz Svetega Duha, da sem pri birmi bil z njim še tesneje združen in so bile vse moje človeške sposobnosti prepojene z njegovo močjo.
Še več. Verjamem apostolu Pavlu, ki Rimljanom in meni zagotavlja, da je Oče v moje srce izlil svojo Ljubezen po Svetem Duhu, ki mi je bil dan (prim. Rim 5,5). Kdo si lahko želi še kaj večjega? Bog, ki je Ljubezen, se mi je v Svetem Duhu dal tako intimno, da mi noben človek ne more tako »zlesti« v srce, kot je to storil On. On je Očetova Ljubezen, ki me vzdržuje, ki me razsvetljuje, ki me navdihuje, tolaži … seveda, če to želim in sprejemam. Najbolj se čutim izpolnjenega, če mu uspe, da po mojih mislih, besedah in delovanju sije v svet On sam, Očetova Ljubezen.
Čutim, da me prav odnos z Njim dela vedno bolj človeka, da v resnici nastajam vsak trenutek samo, v kolikor sem z Njim in v Njem. Vse ostalo je zapravljanje časa. On mi odkriva resnico o meni samem, pa tudi o drugih in o Sebi. Hkrati, ko mi vse razkriva, me tudi z vsem povezuje. Ker je tudi v drugih ljudeh kot v meni, smo oživljeni po istem Duhu in smo zato bolj eno, kot bi nas lahko povezale zgolj psihološke, čustvene danosti; in nas ne morejo ločiti niti naše človeške ločitve. Od vsega najbolj pa me prevzema dejstvo, da me Sveti Duh uvaja v Očetovo čutenje do mene in do ljudi, njegovih otrok in da me uvaja v človeško čutenje Jezusa Kristusa. Postopno mi omogoča spoznavati ljudi kot jih pozna Bog, prepoznavati edino resnico o dogodkih. Ker je sam Ljubezen, me uči ljubiti in se pustiti ljubiti. Samo z Njim morem stopati za Kristusom tudi takrat, ko ljubezen nujno pripelje do križa.
Sveti Duh je kot dež, ki pada na zemljo in je v vseh kapljicah brezbarvno enak. A iz zemlje da vzkaliti in zacveteti tolikim različnim cvetovom. Ista voda, pa se tako raznoliko obarva v vrtnicah, hijacintah, trobenticah, magnolijah, encijanih …
Ob prvih binkoštih je Luka zapisal, da so apostoli po navdihu Duha govorili, množica pa je bila vsa iz sebe, »ker jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku« (Apd 2,6). To je binkoštni čudež. Babilonsko zmešanje jezikov marsikje traja še danes, ko se ljudje, čeprav govorimo celo isti jezik, ne razumemo več; kar povzroča prostorja strahu v naših medsebojnih odnosih. Problemi sporazumevanja, kljub tolikim sredstvom komuniciranja, so vedno večji: med zakonci – kar se konča v ločitvah, v družinah, med delavci in delodajalci, med volivci in izvoljenimi, med državami, med verstvi, celo med kristjani … še in še je primerov.
Zato, dragi kristjani in vsi ljudje dobre volje, potrebujemo tudi danes binkoštni čudež.
Vsakemu med vami iskreno želim, da bi ob prazniku prihoda Svetega Duha bil napolnjen z Duhom poguma in moči, ki je sposoben prebiti gluhoto strahu, in z Duhom govorjenja istega jezika, da bi se med vsemi nami okrepilo razumevanje ter bi drug drugega pristno začutili s srcem, ki je tempelj Svetega Duha v nas!
Želim vam duhovno bogat praznični dan in bodite drug drugemu v veselje!
msgr. dr. Marjan Turnšek - škof