Vaš škof Peter vas vprašuje

četrtek, 15.03.2012

Dragi bratje in sestre, te dneve vas bodo mnogi spraševali, kaj vi mislite o družini in odgovoriti boste morali, ali ste za uveljavitev ali pa nasprotujete novemu Družinskemu zakoniku. Zato vas želim tudi sam nekaj vprašati, saj mi je Božja previdnost naložila, da moram izvrševati vlogo Dobrega pastirja. Rad bi vam zastavil vprašanje, ki ga je naš Gospod Jezus Kristus postavil prvaku apostolov, Svetemu Petru: ?Simon, Janezov sin, ali me ljubiš? (Jan 21,15).? Kot veste, mu je isto vprašanje zastavil kar trikrat.
 
Tako vas, dragi verniki, tudi jaz trikrat vprašujem, najprej: Ali ljubite Kristusa? Kristusa, ki prihaja k nam vedno nanovo v podobi otroka?
 
Otrok je nekaj najbolj dragocenega in krhkega, kar imamo na tej zemlji, zato tudi želimo, da je vsak otrok ljubljen, zato ga tudi najbolj ščitimo. Iz njega se svetijo oči Božje dobrote, v njem se zrcali Kristusova nedolžnost in ker si ne zna sam pomagati, s svojim nebogljenim pogledom tudi nas vabi, da mu priskočimo na pomoč. S tem pa nas vzgaja za Božjo dobroto. Če ga ljubimo, mu bomo privoščili vse dobro, najprej pa seveda to, kar je zanj temeljno, se pravi starše, očeta in mamo.

V drugo vas vprašam:  Ali ljubite Kristusa? Kristusa, v podobi Cerkve?

Kot pravi II. Vatikanski cerkveni zbor, je družina najmanjša celica Kristusov Cerkve, v njej je bogastvu odnosov Ljubezni, zato je v njej  resnično navzoč sam Kristus. Živeti v polnosti Cerkev, pomeni, živeti, ljubezen, odpuščanje in prijateljstvo. Ta družinska ljubezen pa se poglablja v zakramentalnem življenju. Zakramenti ljubezni predpostavljajo bogastvo različnosti, saj prav zakrament zakona sloni na naravnih odnosih me očetom in materjo, med starši in otroki, med brati in sestrami. Otrok je lahko najbolj srečen le v tej najmanjši celici Cerkve, ki je tradicionalna družina.

In v tretje vas vprašam, dragi verniki: Ali ljubite Kristusa? Kristusa, ki ljubi in trpi za slovenski narod?

Slovenski ljudstvo je v svoji zgodovini veliko trpelo, vojna in povojna morija je prizadela marsikatero družino, prav tako pa so ranile družine sodobne socialne stiske. Tako smo bili priče izginotju očeta. Pogosto smo slišali: Očeta so ubili, ali pa da je odšel iskat kruha v tujino. Toda Kristusov Oče je postal tudi naš Oče in njegova navzočnost v naših družinah je pomagala, da  so vendar iz mnogih prleških in prekmurskih družin prihajali duhovni poklici. Trpljenje našega naroda se je priključilo Kristusovemu odrešilnem trpljenju in sadovi so bili čudoviti, ne samo za nas, ki smo bili področje Slovenije z najštevilnejšimi novomašniki, ampak so naše družine predstavljale blagoslov tudi za mnoge narode po svetu. Naši številni misijonarji so šli oznanjati Kristusov Evangelij k ljudstvom na vse celine.

Danes Kristus v našem narodu še posebej trpi, saj na Križu ne umira samo on, ampak hkrati z njim usiha njegovo ljubljeno slovensko ljudstvo. Kadar umira zdrava tradicionalna družina, umira ves narod. Nobeno ljudstvo ne more preživete brez zdrave in čvrste družine.

Dragi bratje in sestre, sreča naših otrok, usoda naših družin in našega naroda je sedaj v vaših rokah. Ne smemo se postavljati nad druge ljudi, saj moramo priznati, da je tudi v naših krščanskih družinah danes marsikatera hiba. Toda ne smemo se odreči idealu, kaj je prava družina, v kateri je lahko otrok resnično srečen in preko katere lahko narod obstane.

Kristjani smo prejeli ta dar kot veliki ideal. Te dneve se ne bomo mogli izogniti vprašanju o naših idealih. Od nas se pričakuje odgovor, ali smo pripravljeni slovenskemu narodu ohraniti ideal zdrave družine in mu zagotoviti prihodnost, ali ne. Brezbrižnost ali celo tihi pristanek na predlagani Družinski zakonik in z njim na moralni relativizem bi pomenila za nas kristjane brezbrižnost do zla, ki ga predstavljajo ranjene in razdrte družine, ali pa celo odklonitev Kristusove Ljubezni. Preden bomo odgovarjali komur koli v naši okolici, pomislimo naprej, da je naš odgovor v prvi vrsti namenjen Kristusu, ki mu govorimo: Da, Gospod, ti vse veš; ti veš, te ljubim tam, kjer si resnično navzoč, v otroku, v družini in v našem trpečem narodu.

Vaš škof
+Peter Štumpf