MARKO

25.04.

Bil je učenec sv. Petra, kasneje njegov sodelavec v Rimu. Na željo rimskih kristjanov je med letoma 65 in 70 napisal svoj evangelij, ki je po obsegu najkrajši, po nastanku pa najstarejši. Izbor iz izročila, ki mu je bil na voljo - Jezusove besede in pripovedi o Jezusu je vpel v kronološki in geografski okvir navideznega življenjepisa, od tedaj, ko je Janez krstil Jezusa v Jordanu, pa do tedaj, ko so v Jeruzalemu našli prazen grob.

Marko je bil doma iz ugledne družine v Jeruzalemu. Njegova mati je bila lastnica hiše, v kateri se je po Gospodovem vnebohodu zbirala prva krščanska občina. Marko, pravijo, je Jezusa gotovo osebno poznal, vendar  je bil še premlad, da bi postal njegov učenec. Za prestop iz judovstva v krščanstvo ga je pridobil apostol Peter, ki ga je tudi krstil. Po svojem bratrancu Barnabu se je Marko leta 44 pr. Kr. seznanil z apostolom Pavlom, ki je prinesel iz Antiohije darove za revne kristjane v Jeruzalemu, kjer je bila huda lakota. Ko sta se Pavel in Barnaba vračala v Antiohijo, sta vzela s seboj mladega Marka. Kmalu zatem sta odšla na prvo misijonsko potovanje in Marko jima je bil pomočnik. Ko so stopili na maloazijska tla, se je Marko nenadoma vrnil v Jeruzalem.

Kasneje je prosil Pavla, če bi lahko šel z njim, vendar ga Pavel ni hotel vzeti s seboj, čeprav je Barnaba to želel. Ker ni prišlo do soglasja, se je Pavel sam odpravil na svoje drugo misijonsko potovanje, Barnaba in Marko pa uspešno misijonarila na Cipru.  Okoli l. 54 sta otok zapustila in po starem izročilu naj bi Marko odšel v Aleksandrijo v Egiptu kjer je postal prvi škof tega cvetočega mesta. Leta 62 je bil Marko spet pri Pavlu, ujetniku v Rimu. Zdaj ga je cenil tudi Pavel, ker je Marko dozorel v zrelega misijonarja.  Po Pavlovi osvoboditvi je bil v Rimu nekaj časa skupaj s Petrom, ki ga omenja v svojem prvem pismu. Tedaj je na prošnjo rimske krščanske občine napisal svoj evangelij. Umrl je mučeniške smrti, verjetno v Aleksandriji. Od tam so njegove svetinje pozneje prenesli v Benetke, kjer so v 11. stoletju njemu na čast sezidali veličastno baziliko. Iz Benetk in Ogleja se je češčenja sv. Marka širilo tudi v naše kraje.