SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Dokler bo vladalo načelo, da so eni priviligirani, ker izpovedujejo ta in ta nazor, ni mogoče govoriti o enakosti ljudi." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda

Vir: www.hozana.si

ANKETA

Kako je naslov 1. knjige za vse generacije o B.s. Danijelu Halasu?

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  2020  2021  2022  2023  2024
januar  februar  marec  april  maj  junij
julij  avgust  september  oktober  november  december

Gornja Radgona - 200-letnica župnije

nedelja, 22.05.2011

Zbornik, ki ga je ob jubileju 200-letnice župnije Gornja Radgona izdala župnija, poroča, da je bila v Gornji Radgoni na grajskem hribu prva cerkev zgrajena že med leti 851 in 852 in da je bila radgonska župnija ustanovljena 22. maja 1811. Takrat je namreč avstro-ogrski cesar Franc I., izdal dvorni odlok o ustanovitvi župnije Sveti Peter na Grisu pri Radgoni.
Na ta veliki župnijski jubilej so se radgonski verniki že dalj časa pripravljali. Začeli so z duhovno obnovo, ki je bila novembra. Z 200-letnico župnije bili povezani tudi letošnji Trstenjakovi večeri. Tik pred samim praznikom (od četrtka do sobote) je v župniji potekala tridnevnica, ki so jo vodili bivši radgonski kaplan: mag. Alojz Kačičnik, Ivan Kranjec in Izidor Veleberi. Na posebni akademiji v petek, 20. maja 2011, je bilo podeljenih 12 škofijskih priznanj. V soboto, 21. maja 2011, je župnik Franc Hozjan ob radgonski cerkvi posadil spominsko lipo. V času letošnjih priprav na jubilej je bilo obnovljeno tudi pročelje zvonika in stopnišče.
Osrednjo mašo na sam dan jubileja, v nedeljo, 22. maja 2011, je ob somaševanju duhovnikov vodil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. V pridigi je poudaril, da je iz radgonske župnije v teh 200-letih bilo posvečenih 32 duhovnikov in 14 redovnic. Ob tem je posebej izpostavil pastoralno dejavnost Petra Dajnka, Antona Krempla in dr. Antona Trstenjaka. Spomnil pa je tudi na pred 70. leti ubitega radgonskega župnika Martina Gaberca, ki je bil žrtev druge svetovne vojne. Opisal pa je tudi delovanje Franca Puncerja v taborišču Dachau in v povojnem času. Izpostavil je še pastoralna prizadevanja Andreja Zrima, sedanjega župnika in dekana v Ljutomeru, ki ima največ zaslug za izgradnjo Trstenjakovega doma.
Po slovesni maši je sledila pogostitev udeležencev pred cerkvijo.

Besedilo in foto: Franci Klemenčič

FOTOGRAFIJE