Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"To je značilnost vere: Bogu dati vse! To je tudi smisel vseh daritev: zanesti se nanj. Brez tega noben dar nič ne pomeni. "B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Pod katerim geslom obhajamo 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
  Prekmurje živi
  V srcu Prekmurja
  Zlati mostovi
  Skupaj čez zlati most
  Odprite vrata Kristusu
  Stopinje do ljudi
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  
januar  februar  marec  april  maj  junij  
julij  avgust  september  oktober  november  december  

Murska Sobota - 3. Nikodemov večer

petek, 18.02.2011


Tretji Nikodemov večer je vodil predstavnik Združenja sv. Miklavža Peter Peterka. Kot glasbena gosta sta nastopila devetošolka in letošnja birmanka Anita Dakaj in Tomi Bušinoski.

Samo Skralovnik, podiplomski študent teologije, se je z revščino v luči Svetega pisma ukvarjal že v diplomskem delu z naslovom »Pri tebi ne bo smelo biti reveža (5 MZ 15,4)« Primerjalna študija med Svetim pismom in nekaterimi mezopotamskimi zakoniki. Primerjal je odnos do revščine v luči Svetega pisma, predvsem postave na eni strani in na drugi strani odnos, ki so ga gojili nekateri zakoniki okoliških ljudstev starega Izraela. Je član uredniškega odbora revije Tretji dan, v kateri tudi objavlja članke. Članke objavlja še na spletnem portalu Časnik.

Dr. Maksimilijan Matjaž je leta 1998 doktoriral iz študija Svetega pisma na Papeški univerzi Gregoriana. Istega leta je nastopil službo asistenta na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer še danes kot docent predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Ukvarja se s preučevanjem novozaveznih in apokrifnih tekstov, z vprašanji prevajanja in interpretacije ter z biblično pastoralo. Je urednik revije Tretji dan.

Dr. Aleš Maver je diplomiral iz latinščine in teologije. Doktoriral je iz antične zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je lektor za latinščino na Filozofski fakulteti v Mariboru in prevajalec iz latinščine. Je član uredniškega odbora Nove revije in Tretjega dne, kot publicist in politični analitik je doslej pisal za Novo revijo, Tretji dan, Finance in spletni portal Časnik.

Na okrogli mizi so gostje predstavili odnos do revščine v Svetem pismu in zgodnjem krščanstvu.
Samo Skralovnik je predstavil odnos do revnih v Svetem pismu Stare zaveze. Z vprašanjem revščine v Svetem pismu se ukvarjajo različna besedila. Zakonodaja poudarja, da je revežem potrebno zagotoviti zaščito. Preroška besedila se ukvarjajo z reveži, ki so predmet izkoriščanja. V Psalmih nastopa Bog kot zaščitnik revnih. Revščino opisujejo različni pojmi, kot so revež, berač, mali revni kmet, lenoba, zatirani, pobožni, revni, ekonomska in politična majhnost, … Vzroki za nastanek revščine so lenoba, neumnost, trma, potratno življenje, goljufija, prevare, … Revščina je bil legitimna oblika družbenega statusa. Revnih se ni smelo zatirati, Bog je bil njihov zaščitnik. Revežem ni  bilo dovoljeno računati obresti. Dovoljeno jim je bilo paberkovati – jesti od požetih polj. Lastnik ni smel do konca požeti, malo je moral pustiti revežem. Daritev je bila za reveže znižana. Zakonodaje se ni upoštevalo, kot je Bog pričakoval. Reveži so lahko pristopili k verskih institucijam. Postava je bila maksimalno prilagojena revščini. Daritev za spravni greh naj bi bila omogočena vsem.

Dr. Maksimiljan Matjaž – revščina v Svetem pismu Nove zaveze.
Vera se meri v odnosu do bližnjega, do stiske, do revežev. Jezus v evangeliju začne s pozivom »Nebeško kraljestvo se je približalo«. Nebeško kraljestvo je glavna tema. Človek je bitje odnosov in vera se kaže v odnosih. Jezus je živel naše življenje, da bi ga evangeliziral. Revščina je lahko nekaj pozitivnega, nekaj negativnega ali pa izziv. Revščina kot nekaj pozitivnega se kaže v odnosu do bogastva. Človek se lahko prostovoljno odloči za materialne omejitve, takrat se odloči za uboštvo. Odnos do materialnega je pomemben za človeka. Glavna razlika med revščino in uboštvom je ravno v tem, da se za uboštvo človek odloči prostovoljno, o revščini pa ne more odločati. Jezusova prva skušnjava je bila ravno na materialnem področju. Iz kamna narediti kruh pomeni iz neživega ustvariti življenje. Temeljna skušnjava človeka je, da bi bil samemu sebi zadosten in si zagotovil neodvisnost. Temeljna nevarnost bogastva je, da lahko človeku ustvari iluzijo, da je vsemogočen. Človek se mora zavedati svoje ontološke nepopolnosti. Vsi smo rojeni od staršev in potrebujemo druge za izpolnitev. Revščina je osvoboditev, bogastvo pa skušnjava. Revščina kot nekaj negativnega, kar je potrebno iztrebiti se kaže v tem, da so se bili Jezusovi učenci dolžni boriti proti revščini. Evangelij govori o štirih vrstah revščine. Materialna revščina – proti njej se je bilo treba boriti tako, da so bili ljudje dolžni dati revežem, ko so prosili. Družbena revščina – je bila pogojena s statusom v družbi. Tisti, ki so bili rojeni ubogi, so ubogi tudi ostali: otroci, sužnji, pastirji, leviti. Tudi ženske so imele točno določeno mesto v družbi. Socialna revščina – človek je odvisen od socialnega, odnosov. Za bolnika ni revščina njegova bolezen, ampak dejstvo, da je zaradi bolezni odvisen od drugih ljudi. Moralna revščina – kliče k Bogu in spreobrnjenju. Grešniki so obremenjeni z bremenom, ki ga samo ne morejo odpraviti.

Dr. Aleš Maver je predstavil odnos do revežev od začetka 2. stol. do konca preganjanj v začetku 4. stol.
Izpostavil je odnos do revščine kot negativnega pojava. Kristjani so komaj čakali, da bodo pogani koga zanemarili, da bodo lahko izvajali dela usmiljenja. Skrbeli so za vse, ne le kristjane. Krščanstvo je veljalo za religijo revnih. Oznanja samo odrešenje na onem svetu. Ta stereotip je dediščina nekaterih poganskih polemik. Krščanstvo je preseglo pregrade, ki jih je med družbenimi slogi začrtala poganska kultura. Skrb za reveže se je zapisala v temeljne ustanovne značilnosti. Vsi kristjani niso delili enakega entuzijazma. Verniki so iskali izgovore, da jim ne bi bilo potrebno prispevati za reveže. Darovali bi od premoženja, ki je bilo sumljivega izvora. V takem primeru je boljše nič ne darovati.


Besedilo in foto: Danijela Kuhar

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 torek, 01.01.2019 - torek, 31.12.2019

Dom duhovnosti Kančevci - program

v letu 2019 več ...


 torek, 01.01.2019 - sreda, 01.01.2020

Duhovna oskrba v soboški bolnišnici

Bolnišnični kaplan  je na voljo v nujnih primerih na tel. št. 070 79 79 67 več ...


 sobota, 09.03.2019 - ponedeljek, 09.12.2019

PRIPRAVA na zakon

Priprava na zakon v Škofiji Murska Sobota več ...


 nedelja, 21.07.2019

Halasov shod

V Veliki Polani več ...


 ponedeljek, 29.07.2019

Prva Kozarjeva ura

Molitvena ura za beatifikacijo B. sl. Alojzija Kozarja, za katerega poteka škofijski postopek za kanonizacijo več ...


 ponedeljek, 29.07.2019

Romanje župnijskih gospodinj

na Roglo več ...


 sobota, 17.08.2019

Slovesno čez zlati most

Sv. maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom - Beltinci, 17. avgust 2019 več ...


 nedelja, 22.09.2019

Gornja Bistrica: Praznovanje Slomškve nedelje

Za vso mariborsko metropolijo. več ...


 sobota, 19.10.2019

Krašić - Slovensko hrvaško srečanje

v rojstni župniji bl. Alojzija Stepinca več ...

Celotni seznam napovedi