| 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
Murska Sobota - Svečnica
torek, 02.02.2010
Na svečnico, 2. februarja, je škof msgr. dr. Peter Štumpf daroval večerno sveto mašo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti.
Ob njem so maševali: generalni vikar msgr. Franc Režonja, vodja pastoralne službe na škofiji dr. Karel Bedernjak, stolni župnik Ivan Krajnc in stolni kaplan Gregor Šemrl.
Na začetku svete daritve je škof Peter blagoslovil sveče.
Besedilo, zvok in foto: Roman Markrab
Galerija fotografij >>>
Pozdrav: stolni župnik Ivan Krajnc >>>
Pridiga: škof msgr. dr. Peter Štumpf >>>
Uvod v Oče naš: dr. Karel Bedernjak >>>
Pozdrav miru: stolni kaplan Gregor Šemrl >>>
Pridiga: škof msgr. dr. Peter Štumpf
Svečnica, 2.2.2010 – stolnica (MS)
Dragi bratje in sestre v Gospodu!
Jezus Kristus, ki je luč narodov, v naših srcih prižiga luč, ki ne pomeni le svetlobe, temveč navzočnost in delovanje Svetega Duha, ki smo ga prejeli z krstnim, birmanskim in nekateri tudi duhovniškim maziljenjem.
Evangelist Luka poroča, da sta starček Simeon in prerokinja Ana prejela navdih od Svetega Duha, da sta bila ravno v času Jezusovega darovanja v templju tam navzoča. Oba sta bila že v letih, kar pa ne pomeni, da bi bila duhovno onemogla ali ostarela.
O Ani celo trdi, da je bila prerokinja; kot Mojzesova sestra Mirjam; kot Debora. Bila je že zelo v letih.
Starost je sicer polna težav in neprijetnosti, obenem pa je bogata, saj je prepletena z milostjo in odgovornostjo.
Toda vsako od teh treh obdobij življenja - mladost, zrela leta in starost - je lahko povsem smiselno in duhovno bogato. Bog namreč lahko poseže na čudovit način tudi tam, kjer se zdi že vse brezupno, težko, žalostno, slabotno, krhko in nemočno. To je v resnici škandal križa, nas opominja apostol Pavel v prvem pismu Korinčanom (prim. 1 Kor 1, 25, 27-29).
Bolj bi se morali zavedati, da vsaka ostarela oseba v družini v bistvu pomeni živi zaklad.
Prav starost, nemoč, bolezen in trpljenje na poseben način povzdigujejo dostojanstvo človeka na raven daru ali žrtve Bogu.
V dobi materialistične kulture, ki promovira samo učinkovitost in kjer imajo ljudje ceno glede na to, kar delajo in imajo in ne na to kar so, se tudi Cerkev lahko hitro znajde v nevarnosti, da bi cenila samo to, kar je učinkovito in koristno.
Prerokinja Ana se ni nikoli oddaljevala od templja. Evangelist Luka trdi: “Nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu” (Lk 2, 37). Starček Simeon je po navdihu Svetega Duha prišel v tempelj, Ana pa je v templju prebivala. Življenje je posvetila molitvi in postu – noč in dan. Popolnoma se je posvetila Bogu, zato je dočakala trenutek, ko je Bog stopil do nje, jo nagovoril: “Prav tisto uro je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema” (Lk 2, 38).
Tako postane priča Novorojenega Odrešenika in ga slavi v svoji molitvi.
Ana je vsem nam vzgled, dragi bratje in sestre!
Naša krstna posvečenost pomeni slavljenje Boga. Zato pripadamo samo njemu. Mi smo pred svetom izraz njegove slave. Bog in njegovi načrti, Bog in njegove želje, Bog in njegove obljube, Bog in njegovi darovi – vse to je naša prva skrb, ki osmišlja naše bivanje. Jezus je dejal Marti: “Samo eno je potrebno” (Lk 10.42), to, da pripadamo Bogu.
Prerokinja Ana očitno ni bila samo žena molitve in posta, ampak tudi besede.
Tako kot betlehemski pastirji ali pa žene, ki so našle prazen grob, je tudi ona ljudem govorila o Jezusu.
Evangelist Luka pričuje: «O njem je pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema« (Lk 2, 38).
Simeon je prosil za smrt, potem ko je videl Odrešenika, Ana pa ga je šla oznanjat po Jeruzalemskih ulicah.
O Jezusu niso prerokovali samo starozavezni preroki, angeli in betlehemski pastirji, ampak očitno tudi starčki.
Kardinal Janez Kolombo meni, da naše življenje rodi največ sadov prav ob koncu, saj to pomeni prehod iz tega sveta k Očetu. Samo on ve za ta trenutek prehoda. Starost je torej neposredna priprava na to uro, ki se ji nihče ne more izogniti.
Apostol Pavel je Kološane spomnil: “Kajti umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu” (Kol 3,3).
Naše življenje z leti vedno bolj postaja takšno umiranje, ki pa ga mora spremljati molitev, da bi lahko bili oznanjevalci tudi v bolezni, onemoglosti in starosti.
Učinkovito sredstvo pri tem je molitev, saj pomaga, da se počasi poslavljamo od tega sveta, da bi čim prej našli Boga.
Družine, ki molijo skupaj z ostarelimi, zmorejo sprejeti njihovo nemoč, oslabelost in celo demenco. Tako premagujejo preizkušnjo z Jezusom, ki jo je tudi sam pretrpel in lahko pomaga preskušanim (prim. Heb 2, 18) Kakor srebro in zlato jih bo prečistil in darovali bodo GOSPODU daritev v pravičnosti. Tedaj bo daritev celotne družine GOSPODU ugajala (prim. Mal 3, 4).
Razumeti in sprejeti to skrivnost gotovo spada v vzgojo otrok in mladih
Nihče v družini ni nepomemben ali da bi bil celo v breme. Vsak dan namreč pomeni nadaljnje vztrajanje v življenju po veri v Jezusa Kristusa.
Dragi bratje in sestre!
Vsem, ki pričakujejo odrešenja, nadaljujte po Aninem vzgledu govoriti o Jezusu. Pričujte jim z vašim življenjem, z molitvijo, s trpljenjem in medsebojno ljubeznijo. Bodite preroki kot je bila prerokinja Ana!
Ob njem so maševali: generalni vikar msgr. Franc Režonja, vodja pastoralne službe na škofiji dr. Karel Bedernjak, stolni župnik Ivan Krajnc in stolni kaplan Gregor Šemrl.
Na začetku svete daritve je škof Peter blagoslovil sveče.
Besedilo, zvok in foto: Roman Markrab
Galerija fotografij >>>
Pozdrav: stolni župnik Ivan Krajnc >>>
Pridiga: škof msgr. dr. Peter Štumpf >>>
Uvod v Oče naš: dr. Karel Bedernjak >>>
Pozdrav miru: stolni kaplan Gregor Šemrl >>>
Pridiga: škof msgr. dr. Peter Štumpf
Svečnica, 2.2.2010 – stolnica (MS)
Dragi bratje in sestre v Gospodu!
Jezus Kristus, ki je luč narodov, v naših srcih prižiga luč, ki ne pomeni le svetlobe, temveč navzočnost in delovanje Svetega Duha, ki smo ga prejeli z krstnim, birmanskim in nekateri tudi duhovniškim maziljenjem.
Evangelist Luka poroča, da sta starček Simeon in prerokinja Ana prejela navdih od Svetega Duha, da sta bila ravno v času Jezusovega darovanja v templju tam navzoča. Oba sta bila že v letih, kar pa ne pomeni, da bi bila duhovno onemogla ali ostarela.
O Ani celo trdi, da je bila prerokinja; kot Mojzesova sestra Mirjam; kot Debora. Bila je že zelo v letih.
Starost je sicer polna težav in neprijetnosti, obenem pa je bogata, saj je prepletena z milostjo in odgovornostjo.
Toda vsako od teh treh obdobij življenja - mladost, zrela leta in starost - je lahko povsem smiselno in duhovno bogato. Bog namreč lahko poseže na čudovit način tudi tam, kjer se zdi že vse brezupno, težko, žalostno, slabotno, krhko in nemočno. To je v resnici škandal križa, nas opominja apostol Pavel v prvem pismu Korinčanom (prim. 1 Kor 1, 25, 27-29).
Bolj bi se morali zavedati, da vsaka ostarela oseba v družini v bistvu pomeni živi zaklad.
Prav starost, nemoč, bolezen in trpljenje na poseben način povzdigujejo dostojanstvo človeka na raven daru ali žrtve Bogu.
V dobi materialistične kulture, ki promovira samo učinkovitost in kjer imajo ljudje ceno glede na to, kar delajo in imajo in ne na to kar so, se tudi Cerkev lahko hitro znajde v nevarnosti, da bi cenila samo to, kar je učinkovito in koristno.
Prerokinja Ana se ni nikoli oddaljevala od templja. Evangelist Luka trdi: “Nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu” (Lk 2, 37). Starček Simeon je po navdihu Svetega Duha prišel v tempelj, Ana pa je v templju prebivala. Življenje je posvetila molitvi in postu – noč in dan. Popolnoma se je posvetila Bogu, zato je dočakala trenutek, ko je Bog stopil do nje, jo nagovoril: “Prav tisto uro je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema” (Lk 2, 38).
Tako postane priča Novorojenega Odrešenika in ga slavi v svoji molitvi.
Ana je vsem nam vzgled, dragi bratje in sestre!
Naša krstna posvečenost pomeni slavljenje Boga. Zato pripadamo samo njemu. Mi smo pred svetom izraz njegove slave. Bog in njegovi načrti, Bog in njegove želje, Bog in njegove obljube, Bog in njegovi darovi – vse to je naša prva skrb, ki osmišlja naše bivanje. Jezus je dejal Marti: “Samo eno je potrebno” (Lk 10.42), to, da pripadamo Bogu.
Prerokinja Ana očitno ni bila samo žena molitve in posta, ampak tudi besede.
Tako kot betlehemski pastirji ali pa žene, ki so našle prazen grob, je tudi ona ljudem govorila o Jezusu.
Evangelist Luka pričuje: «O njem je pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema« (Lk 2, 38).
Simeon je prosil za smrt, potem ko je videl Odrešenika, Ana pa ga je šla oznanjat po Jeruzalemskih ulicah.
O Jezusu niso prerokovali samo starozavezni preroki, angeli in betlehemski pastirji, ampak očitno tudi starčki.
Kardinal Janez Kolombo meni, da naše življenje rodi največ sadov prav ob koncu, saj to pomeni prehod iz tega sveta k Očetu. Samo on ve za ta trenutek prehoda. Starost je torej neposredna priprava na to uro, ki se ji nihče ne more izogniti.
Apostol Pavel je Kološane spomnil: “Kajti umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu” (Kol 3,3).
Naše življenje z leti vedno bolj postaja takšno umiranje, ki pa ga mora spremljati molitev, da bi lahko bili oznanjevalci tudi v bolezni, onemoglosti in starosti.
Učinkovito sredstvo pri tem je molitev, saj pomaga, da se počasi poslavljamo od tega sveta, da bi čim prej našli Boga.
Družine, ki molijo skupaj z ostarelimi, zmorejo sprejeti njihovo nemoč, oslabelost in celo demenco. Tako premagujejo preizkušnjo z Jezusom, ki jo je tudi sam pretrpel in lahko pomaga preskušanim (prim. Heb 2, 18) Kakor srebro in zlato jih bo prečistil in darovali bodo GOSPODU daritev v pravičnosti. Tedaj bo daritev celotne družine GOSPODU ugajala (prim. Mal 3, 4).
Razumeti in sprejeti to skrivnost gotovo spada v vzgojo otrok in mladih
Nihče v družini ni nepomemben ali da bi bil celo v breme. Vsak dan namreč pomeni nadaljnje vztrajanje v življenju po veri v Jezusa Kristusa.
Dragi bratje in sestre!
Vsem, ki pričakujejo odrešenja, nadaljujte po Aninem vzgledu govoriti o Jezusu. Pričujte jim z vašim življenjem, z molitvijo, s trpljenjem in medsebojno ljubeznijo. Bodite preroki kot je bila prerokinja Ana!
- amen
