2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
Murska Sobota - Don Boskov praznik
nedelja, 31.01.2010
Somaševali so: dr. Karel Bedernjak, stolni župnik Ivan Krajnc in stolni kaplan Gregor Šemrl.
Med mašo so sestre Hčere Marije Pomočnice, ki živijo in delujejo v Murski Soboti pripravile skupaj z mladimi program, kjer so prikazali utrinke iz življenja sv. Janeza Boska in sv. Marije Dominike Mazzarello.
V uvodu je škofa Petra pozdravil stolni župnik Ivan Krajnc, predstavnica ŽPS pa mu je izročila šopek.
Ob koncu svete daritve so vse sestre HMP in škof Peter prejeli kolač kruha in tulipan.
Sestre pa so se zahvalile škofu in župniku, ter jima izročile simbolično darilo.
Besedilo, zvok in foto: Roman Markrab
Galerija fotografij >>>
Pozdrav: Ivan Krajnc >>>
Pozdrav sestram: Ivan Krajnc >>>
Napoved: mladinka >>>
Napoved 2: mladinka >>>
Pridiga: škof msgr. dr. Peter Štumpf >>>
Zahvala: Ivan Krajnc >>>
Pridiga: škof msgr. dr. Peter Štumpf
Sveti Janez Bosko – Murska Sobota, stolnica, 31.1.2010
Ta dar nam je Bog dal ob učlovečenju Božje Besede v resničnem telesu, ki ga je rodila Devica Marija. Isti Jezus je pri vsaki sveti maši živo navzoč pod podobo kruha in vina.
Ta resničnost je v središču naše vere.
Dva sveta vzgojitelja, sveti Janez Bosko in sv. Marija Dominika Mazerello, sta fante in dekleta učila, da je Jezus resnično in živo navzoč med evharistično daritvijo pod podobo kruha in vina, in seveda pod podobo kruha tudi v tabernaklju, da bi prisluhnil molitvam, prošnjam in zahvalam svojih bratov in sester.
Sveti Janez Bosko je dejal svojim fantom: »Če hočete biti srečni, večkrat pridite pred tabernakelj, in počastite Jezusa. Če hočete biti nesrečni, tega nikar ne delajte!«
Danes nam sestre Hčere Marije Pomočnice pričujejo, kako je njihova soustanoviteljica že v dekliških letih rada stopila v cerkev in počastila Jezusa.
Vedno ko stopim v cerkev, moram najprej preveriti, če sem izklopil mobitel. Vsi smo opremljeni s tem aparatom. Med seboj smo povezani ves čas in kadarkoli. Tako rekoč druge nenehno nosimo pri sebi. To nam daje občutek posebne bližine in varnosti. Vsak čas lahko vzpostavimo zvezo. Z mobitelom premagujemo neslutene razdalje. Glasovi so povsod, le ujeti jih je treba.
Vendar pa so naši stiki z Jezusom ostali na isti ravni kot tedaj, ko je živel z Učenci, oznanjal veselo blagovest ter ozdravljal bolne. Da bi lahko govorili z njim, si s telefoni, e-maili in mobiteli nimamo kaj pomagati. On nima ne svoje klicne številke, niti elektronske pošte. Pri Jezusu je vse nadčasovno.
Samo, če pridemo pred njega osebno, s svojo ljubeznijo, s svojim hrepenenjem, lahko vzpostavimo z njim komunikacijo; in sicer na posebni valovni dolžini, ki se ji preprosto pravi vera. V veri govorimo z njim, brez vmesnega posrednika.
Če verujem v Jezusa, če ga ljubim, potem lahko vzpostavim z njim trdno zvezo, ki je neuničljiva, tako kot je mladika na trti. Apostol Pavel je to izkusil, zato je izpovedal: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2, 20).
Pridemo k prijatelju, da ga pozdravimo, malo pogledamo, da vidimo, če ni preveč sam in mu povemo kakšno novico iz življenja ali pa izpovemo svojo tegobo.
To je stalna vaja, ki razplameni ljubezen. Saj vemo, da z ljudmi, ki jih imamo radi, smo v stalni navezi.
Kdo pa vendar nima časa za tistega, ki ga ima rad? Če komu rečem, da nimam časa pisati, telefonirati, to v resnici pomeni, da imam časa za koga drugega. Ohladilo se je srce, vez je pretrgana, stiki so neurejeni in prijateljstvo zamira.
Svet danes naredi vse, da bi se kristjani ogibali Jezusa in tudi en druga. Ta skušnjava ponuja veliko: svobodo od vsega, toda jemlje še veliko več: smisel življenju.
Evharistija je zato Božji dar za življenje vseh nas!
Kristus kraljuj, Kristus zmaguj! V hostiji sveti nam gospoduj!