Cvetna nedelja

Nagovor murskosoboškega škofa msgr. dr. Marjana Turnška na Radiu Ognjišče

RO, 5. april 2009 – 6. postna - cvetna nedelja, B

Drage poslušalke in poslušalci pri radijskih sprejemnikih, mir vam bodi, ki danes vzklikate: »Hozana! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu«!

Cvetna nedelja nas z zelenjem in cvetjem, z glasnimi vzkliki »Hozana!« (Mr 11,9), a tudi s poročilom o trpljenju našega Gospoda Jezusa Kristusa z vzkliki »Križaj ga!« (Mr 15,13), uvaja v veliki teden Jezusovega trpljenja in slave njegovega vstajenja, ki je pred nami. Ob tem zaznamo dvojnost med svetlobo, zelenjem in cvetjem polnima življenja, ki ga na eni strani izžareva blagoslov zelenja, ter med težo Gospodovega trpljenja s smrtjo, ki jo zaznamo pri poslušanju poročila o trpljenju na drugi strani. Na videz sta si dogodka o katerih poročata oba evangeljska odlomka nasprotna. A sta v resnici zelo enovito sporočilo. Izražata pravzaprav isto skrivnost. Katero?
Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem na osličku najprej zelo preprosto, a učinkovito, očiščuje napačno podobo o Jezusu, pa tudi o Bogu in človeku nasploh. Potrjuje ga za kralja, a drugačnega od trenutnih predstav. Ljudje so si želeli kralja, ki bi jih osvobodil z vojnim posegom, ki bi z močjo prevzel oblast in jih naredil za oblasten narod, ki bo strah in trepet Rimljanom in okoliškim kraljem. Tej njihovi želji naj bi služil tudi Bog. In kaj pokaže Jezus? Najprej izniči takšno lažno in naravnost »strašno« podobo Boga in lažno prepričanje, kaj je dobro za človeka. Resnični kralj v svetopisemskem pomenu nima nič nadutega in nasilnega v sebi; nikogar ne zatira in nikomur ne gospoduje, ampak osvobaja in služi z ljubeznijo. V dogodku je to sporočeno preprosto z podobo oslička, ki je edina stvar v celotnem evangeliju, za katero je rečeno, da jo Gospod potrebuje (Mr 11,3). Osliček je podoba Jezusove ponižne in uslužne ljubezni; to je njegov božje-človeški način uresničevanja Božjega kraljestva. Jezusova žival ni konj, ki je bojna žival in žival zemeljskih kraljev, ampak osliček, ki je tovorna žival in nosi bremena drugih. In v tem je podoba Jezusa in tudi vsakega njegovega učenca. Kajti Jezus je prišel prevzet in nositi naša bremena: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28). Zato tudi apostol Pavel poudarja, da biti služabnik iz ljubezni pomeni resnično svobodo (prim. Gal 5,13). Jezus je prišel služiti in to do konca, do smrti na križu. In prav to njegovo služenje do konca spremljamo v poslušanju pasijona pri sveti maši cvetne nedelje in ga bomo na poseben način doživljali v noči s četrtka na petek in na sam veliki petek.
Dragi poslušalci, iz sporočila cvetne nedelje sledi, da je sposobnost služiti edini pravi kriterij naše upodobljenosti po Kristusu in s tem po Bogu. Kristusova slava se predstavi kot ponižnost, njegova moč je ljubezen, njegova oblast pa služenje. To je izziv za nas! Si upamo in želimo po tej poti? Krščanstvo ni religija novih zapovedi, ki vežejo, ampak svoboda, da ljubiš, oziroma služiš in pripadaš drugim. V letu apostola Pavla smo še posebej pozorni, kako so mu morale odpasti prave duhovne luskine z oči, da je vse to prepoznal v Kristusu, se očistil pozemeljskih meril in se ves upodobil po Vstalem, ki ga je srečal. Od takrat je z močjo oznanjal Kristusovo postavo, da naj nosimo bremena drug drugega, kot je zapisal Galačanom (prim. Gal 6,2).
Jezus je poslal dva učenca, da sta tega oslička »odvezala« (Mr 11,2). Tudi to je lahko podoba za nas, da je takšen »osliček« v vsakem izmed nas in da smo poslani ga najprej odvezati v sebi in nato ga pomagati osvoboditi še v drugih. Ta »odvezati« pomeni, sebe ali druge osvoboditi za svobodo služenja, osvoboditi se od samoljubja, od pretirane skrbi zase, za svoj prav, za svoje dobro ime … Kako osnovno, a tudi kako težko, je služiti iz ljubezni drugim, nam sveto pismo oznanja vse od Adama preko zgodbe o Kajnu in Abelu naprej. Dejansko se včasih počutimo kot zvezani, ko doživljamo nesposobnost in nemoč ljubiti. Jezusovo poslanstvo pa je, in njegovi učenci ga nadaljujemo, osvoboditi človeka za to svobodo služenja.
Pretresljiva je zavest, da je prav na tem mestu v evangelijih edinkrat rečeno, da Jezus nekaj potrebuje. Torej je svobodna odločitev za služenje, za nošenje bremena drug drugemu, edino kar Kristus potrebuje, da nam lahko pomaga vstopiti v svoje kraljestvo. Kako resno misli s tem, bomo doživljali na veliki petek.
Dragi poslušalci, še posebej dragi mladi v tem pastoralnem letu mladih in drage družine, pustimo se nagovoriti današnji cvetni nedelji. Blagoslovljeno zelenje in cvetje naj nam vse leto kliče v spomin naslednja spoznanja:
- najprej spoznanje, da nas Jezus pošilja, da odvežemo našega »oslička«: zakonca, pomagajta si pri tem drug drugemu, da bosta v še večji svobodi služila drug drugemu na vseh področjih življenja; še posebej pa na tistih področjih kjer doživljata kakšno »privezanost« v obliki notranje rane, brazgotine ali druge ujetosti v strasti, navade ali razvade; žene, dojemite veliko in lepo nalogo, da vas Bog pošilja najprej k možem, da jih pomagate odvezati se, in vi, možje, enako;
- starši, Bog vas pošilja otrokom; pomagajte jim osvoboditi se od trme, razvajenosti, sebičnosti; mnoge zavore nosijo v sebi ne po svoji krivdi, »odvežite jih«;
- otroci, tudi vas pošilja Bog k staršem, k bratom in sestram, k sošolcem in prijateljem z naročilom: »odvežite jih«; starši so prav zaradi vas sposobni narediti mnoge korake, ki jih drugače ne bi, zakaj jih ti koraki ne bi pomagali pripeljati bliže k Bogu;
- nenazadnje je to tudi poziv delodajalcem in delavcem, politikom in gospodarstvenikom, da izkoristijo krizni čas za pristen dialog in za skupno polaganje poštenih temeljev v poslovnih odnosih, ki lahko celotno družbo »odvežejo« od nepravilnih odnosov izkoriščanja, ki zasužnjujejo in zato uničujejo celotno družbo;
- tudi kot narod lahko še veliko storimo za priznanje, odpuščanje in spravo, da nas preteklost ne držala zvezanih v krivdi in posledicah bratomorne preteklosti.
Sprejmimo izziv cvetne nedelje, ki nam ga Gospod pošilja, in se pomagajmo drug drugemu »odvezati« od stvari in načinov življenja, ki nas ne delajo svobodnih. Odločajmo se za svobodo služenja drug drugemu; Gospod nas želi imeti svobodne za ljubezen, za pozornost. Prav zato nas v tem prostoru in času Gospod »potrebuje«! Dajte zelenje, danes blagoslovljeno, doma na vidno mesto, da vam bo preko leta v znamenje, njegov blagoslov pa pomagal »odvezovati se« od vedno novih vezanosti in zvezanosti, ki jih življenje prinaša, za ponižno služenje drug drugemu! Amen!