SV. PERPETUA in FELICITA

Rimski cesar Septimij Sever, ki je vladal od leta 193 so 211, je leta 202 z zelo strogimi kaznimi prepovedal prestopanje v krščanstvo. Njegovo preganjanje se je tako nanašalo predvsem na katehumene, ki so se pripravljali na prejem svetega krsta ali pa so ga ravnokar prejeli. Ohranjeno je poročilo, ki govori o mučeništvu petih katehumenov v Kartagini: Vibie Perpetue, sužnje Felicite, sužnja Revokata, Saturnina in Satura. Velik del tega mučeništva je v ječi opisala sama Perpetua, mlada žena in mati. Bila je doma iz ugledne družine in svojemu stanu primerno poročena. Preden so jo vrgli v ječo, je rodila sina. V ječi je skupaj z drugimi katehumeni prejela sveti krst. Dosegla je, da so sina pustili pri njej v ječi. Imela je tudi videnje, v katerem ji je bilo razodeto, da jih čaka smrt. Ko so katehumene javno zaslišali na mestnem trgu, so vsi priznali, da so kristjani in obsodili so jih na smrt. Mlada sužnja Felicita je bila v visoki nosečnosti in je še pred samo smrtno obsodbo rodila deklico. Na prvi dan slavnostnih iger, so pred divje živali poslali Perpetuo in Felicito. Podivjana krava ju je pobodla in zbila na tla. Obe mučenki sta s skupno pomočjo vstali in iz arene so ju odvedli skozi vrata za zmagovalce. Gledalci pa so zahtevali, naj ju pred njimi usmrtijo z mečem. Zahtevo so izpolnili in z mečem pobili vse mučence.

Danes godujejo: Perpetua, Nevenka, Neven, Felicita, Cita, Srečka.