SV. ALBIN

Sv. Albin se je rodil leta 469 v mestu Vannes na severozahodu Francije. Njegovi starši so bili vestni kristjani, kar je močno vplivalo na življenje Albina. Kmalu je se je odločil za samostansko samoto, kjer je svoje življenje še močneje zakoreninil v ljubezni do Kristusa. V samostanu so se ravnali po zgledu sv. Martina iz Toursa in meniška šola je Albinu omogočila razviti svoje sposobnosti in talente. Že zgodaj je bil vodilna osebnost svoje okolice in velik vzgled bližnjim in daljnim vernikom. Leta 529 je bil izbran za škofa v mestu Angers. Kot škof je gojil ljubezen do Kristusa, predvsem pa se je posvetil oznanjevanju evangelija versko zanemarjenim množicam staroselcev in mlademu rodu Frankov, ki so se po nedavnemu sprejetemu krstu šele uvajali v krščanske navade. Trudil se je lajšati bedo siromakov, večkrat tudi v spopadih z bogataši in mogočneži, ki so bili le po imenu kristjani, po srcu in mišljenju pa pogani. Posebna skrb škofa Albina je veljala tudi urejanju dobrega družinskega reda; tu je preganjal poleg drugega ženitve med najbližjimi sorodniki. Veliko ljudi se je zatekalo tudi osebno k njemu in za vsakega je imel odprto srce. Ko je dopolnil osemdeset let, so mu moči opešale in 1. marca 550 se je poslovil s tega sveta. Že šest let po smrti so nad njegovim grobom zgradili cerkev, kamor so prihajali številni romarji.

Ime Albin izhaja iz latinske besede »albinus« - bel, bled; svetel srečonosen.

Na spominski dan sv. Albina godujejo tisti, ki jim je ime Albin, Bine, Binček ali Albina, Binca. Slovenske oblike tega imena so: Zoran, Zorko, Zora, Zorka.