| 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
Turnišče – Molitveni dan za nove duhovne poklice
sobota, 13.09.2008
V soboto, 13. septembra, je potekal vseslovenski molitveni dan za nove duhovne poklice. V murskosoboški škofiji so se molivci zbrali v Marijinem romarskem središču v Turnišču.
Ob 9. uri so pričeli z molitvijo rožnega venca in nadaljevali ob 10. uri s čaščenjem Najsvetejšega.
Ministranti so se zbrali v veroučnih učilnicah. Za njihovo duhovno rast so poskrbeli: s. Marta Zadravec HMP, mag. Franc Zorec, Boris Tibaut in bogoslovec Goran Merica.
Osrednja pobožnost je bila ob 11. uri, ko je sveto mašo daroval škof msgr. dr. Marjan Turnšek. Somaševali so: generalni vikar msgr. Franc Režonja, Srečko Fras, vodja pastoralne službe dr. Karel Bedernjak, stolni župnik Ivan Krajnc in drugi duhovniki.
Med sveto daritvijo je bil bogoslovec Goran Merica sprejet med pripravnike za diakonat in prezbiterat.
Po sveti maši so ministranti ob izhodu vsem razdelili glinene zvončke z napisom Družina – kraj poklicanosti, kar je bilo geslo molitvenega dneva.
Besedilo, zvok in foto: Roman Markrab
Galerija fotografij >>>
Pridiga: msgr. dr. Marjan Turnsek >>>
Pesem: s. Damjana, s. Ivica >>>
Zahvala: Srečko Fras >>>
Pridiga: škof msgr. dr. Marjan Turnšek
Ob 9. uri so pričeli z molitvijo rožnega venca in nadaljevali ob 10. uri s čaščenjem Najsvetejšega.
Ministranti so se zbrali v veroučnih učilnicah. Za njihovo duhovno rast so poskrbeli: s. Marta Zadravec HMP, mag. Franc Zorec, Boris Tibaut in bogoslovec Goran Merica.
Osrednja pobožnost je bila ob 11. uri, ko je sveto mašo daroval škof msgr. dr. Marjan Turnšek. Somaševali so: generalni vikar msgr. Franc Režonja, Srečko Fras, vodja pastoralne službe dr. Karel Bedernjak, stolni župnik Ivan Krajnc in drugi duhovniki.
Med sveto daritvijo je bil bogoslovec Goran Merica sprejet med pripravnike za diakonat in prezbiterat.
Po sveti maši so ministranti ob izhodu vsem razdelili glinene zvončke z napisom Družina – kraj poklicanosti, kar je bilo geslo molitvenega dneva.
Besedilo, zvok in foto: Roman Markrab
Galerija fotografij >>>
Pridiga: msgr. dr. Marjan Turnsek >>>
Pesem: s. Damjana, s. Ivica >>>
Zahvala: Srečko Fras >>>
Pridiga: škof msgr. dr. Marjan Turnšek
Dragi duhovniki, bogoslovci in malosemeniščniki, drage redovnice in redovniki, ministranti, katehistinje in katehisti, dragi bratje in sestre v Kristusu, dragi molivci za duhovne poklice!
V imenu celotne škofije smo zbrani pri Mariji pod logom z veliko prošnjo v srcu, da bi nam pomagala izprositi takšna družinska okolja, ki bi omogočala pravilne življenjske odločitve tako staršev predvsem pa otrok. Med take odločitve spada tudi izbira duhovnega poklica. Geslo letošnjega vseslovenskega molitvenega dne je usmerjeno v temelj vsake poklicanosti, ki je družina, in se glasi: DRUŽINA – KRAJ POKLICANOSTI. To geslo lepo v sebi združuje vsebinski poudarek minulega pastoralnega leta, ki je bil na družinski in zakonski pastorali, s poudarkom letošnjega, ki je na pastoralnem delu z mladimi. Simbol letošnjega molitvenega srečanja, ki ga bomo prejeli, je zvonček, ki služi klicanju, vabljenju, oznanjanju.
Navežimo se na današnji evangelij, v katerem smo slišali čudovito podobo o gradnji hiše na skali ali na pesku, s katero je Jezus ponazoril človeka, ki njegove besede posluša in jih spolnjuje, ali pa ne. Z njo je jasno povedal, da je odrešenje odvisno od poslušnosti Božji besedi usmiljenja. Jezus jasno in dokončno razodene, da je uresničujoče poslušanje njegove Besede odrešenje in življenje – hiša na skali. Neposlušnost tej Besedi pa pomeni ruševino življenja – zidanje hiše na pesek. To evangeljsko sporočilo ni Jezusov nasvet, ampak najbolj gotovo dejstvo. Izpolnjevanje njegove Besede pomeni trdno in stabilno življenje, sicer si gradimo hišo, ki se bo zrušila na nas. V poslušnosti ali neposlušnosti njegovi besedi je v igri dokončni smisel življenja! Živeti v neizpolnjevanju Božje besede, je kot zidava hiše na pesku, brez temelja; tako nastane hiša, ki je navidez dobra za bivanje, v resnici pa je smrtonosna past. Skala, ki pomeni trdnost, stabilnost in moč – je ljubezen. Pesek pa je po drugi strani krhek in nestabilen kot egoizem. In življenje, ki bi slonelo na egoizmu, ne more preživeti ne težav sedanjosti, ne se izogniti velikim krizam v prihodnosti.
V tej priliki je podčrtan praktičen vidik razodetja: po Besedi spoznamo Boga, po poslušnosti tej Besedi pa se spreminjamo vanj, mu postajamo podobni. Človek pravzaprav postaja sam beseda, ki ji je poslušen in jo izpolnjuje. Jezus je Sin, ker izpolni vse, kar sliši od Očeta; mi pa smo božji otroci, kolikor izpolnjujemo njegove besede. Ali pa postajamo kaj drugega, če poslušamo druge besede. Zato Jezus jasno postavi: »Vsak, kdor prihaja k meni in posluša moje besede in jih spolnjuje,« je podoben tistemu, ki zida na skali. Torej je treba priti, poslušati in storiti. Vse troje je pomembno in potrebno.
In, glejte, bratje in sestre, družina je prvi kraj, kjer se pripravlja zidava življenja na skali ali na pesku. Družina lahko prva omogoči, da njeni člani pridejo in poslušajo Božjo besedo, ter jo nato skupaj uresničijo. Dragi starši, vi lahko prvi poveste in pokažete otrokom, da je njihovo življenje poklic; ne nekaj slučajnega, ampak nekaj, kar se v živo dogaja med Bogom in človekom. Ob vas lahko spoznajo, da so bili ljubljeni že prej, kot ste jih vi spoznali ob rojstvu. Sama Božja ljubezen jih je poklicala v življenje in to po svojem načrtu, ki ga vodi edina želja, da bi bili srečni. Vi ste zanje prvi Božji »zvonček«!
Za otroke in njihove odločitve je zelo pomembno, da doma doživijo, da je biti mož in žena ter nato oče in mati tudi poklic. Zakonska ljubezen, draga mož in žena, je vajin poklic: ohranjajta lepoto zakonske ljubezni. Zakon ni samo odločitev moža in žene, temveč je milost, ki priteguje dve zreli, zavestni in zadovoljni osebi, da svoji svobodi dasta konkretno podobo. Vajini otroci bodo iz tega doživljanja ob vaju doživeli življenje kot nekaj, kar opogumlja k zvestobi, pomaga sprejemati preizkušnje in tudi razočaranja. S tem se bodo usposabljali za življenjske izbire, ki so krščanski poklic, ki sloni na ljubezni in ne na egoizmu. To je normalno okolje, v katerem lahko Bog kliče tudi na pot duhovništva in redovništva. V ta vajin poklic spada tudi osebna in skupna molitev ter drobne pozornosti.
K družinski poklicanosti spada tudi vzgoja, ki je težko in vztrajno delo; je kakor setev, ko nikoli ne veš, koliko semena bo obrodila; a sejati je potrebno. A tudi vzgoja je milost, saj je »orodje« za izgradnjo plemenite osebnosti mladega človeka, ki bo zlasti z velikodušnostjo pričela odgovarjati svojemu Stvarniku in Gospodu z ljubeznijo na ljubezen. Vzgoja v družini je sodelovanje vseh njenih članov pri sreči otrok, bratov in sester. Z vzgojo pomagamo mladi svobodi, ki jo podarja Bog, da pride do svoje uresničitve v ljubezni, ki je ponižno služenje. Družina, ki privzgoji mlademu človeku duha služenja in pripravljenost na žrtvovanje, ga uvede na pot veselja, ki izhaja iz radosti drugih. S tem vzgoja pripravlja prostor odločitvam tudi za duhovniško in redovniško služenje, ki je gotovo osrečujoča življenjska pot mnogim mladim ljudem; tudi med vami, ki ste danes tukaj. Tako vidimo, da so preko vzgoje vsi družinski člani lahko »zvončki« poklicanosti drug drugemu.
Naloga družine je tudi, da v skladu z odločitvijo za krst otroka vzgaja v pripadnosti Cerkvi, h konkretnemu župnijskemu občestvu. K tej vzgoji zato sodi tudi vzpodbujanje za reden obisk nedeljske svete maše, oblikovanje zavesti, da je verouk pomembnejši od vseh drugih obšolskih dejavnosti, pa tudi uvajanje v aktivno sodelovanje pri vseh župnijskih praznovanjih in raznih dejavnostih pa tudi postopno prevzemanje kakšnih odgovornosti v župniji. K vsemu temu lahko starši in celotna družina veliko pripomore. Nenazadnje pa k takšni vzgoji spada tudi oblikovanje pozitivnega pogleda na domačega dušnega pastirja in sploh na duhovniško in redovniško poslanstvo, ki mu splošno javno mnenje ni več tako naklonjeno kot nekoč.
Sredi takšnega družinskega okolja boste mladi veliko lažje zaslišali »zvonček« Božjega glasu, se ob njem ustavili, ga v sebi ohranjali in zoreli v pozitivnem odgovoru nanj.
Da bi nikoli ne pozabili na to nalogo, bomo danes simbolno prejeli glinaste zvončke. Ob njih se vedno zaustavimo in poskušamo prisluhniti notranjemu glasu vesti, kam nas kliče.
Vsem in vsakemu želim, da bi se pred Bogom vedno tako odločil, da bo zidal svoje življenje na skali in tako sam postal živi »zvonček«, ki bo vabil k dobremu in lepemu.
Takšen živi »zvonček« je tudi bogoslovec Goran, ki bo danes sprejet med pripravnike za diakonat in prezbiterat, kar je zadnji korak v pripravi na posvečenje v prvo in drugo stopnjo zakramenta svetega reda. Po Mariji se iskreno zahvaljujemo Bogu za Gorana, ki je v tem splošnem pomanjkanju poguma med mladimi za odločitev za duhovništvo vsem glasno vabilo, da se naj ne bojijo Bogu odgovoriti s »tukaj sem!«, saj je to tudi pot osebne sreče v darovanju svojega življenja. Tebi, dragi bogoslovec Goran, pa vsi želimo še bogato in poglobljeno zadnjo pripravo in da bi ostal trden v zvestobi svoji odločitvi, kot boš danes obljubil!
Marija pod logom, danes smo se zatekli k tebi v veliki prošnji, da nam pomagaš izprositi milost dobrih družin, kjer bodo mnogi poklicani lahko slišali in odgovorili na Božji klic! Saj veš, v svoji stiski računamo na tvojo pomoč, saj še nikoli ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki se je k tebi zatekel in te pomoči prosil! Amen!
