| januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
SV. PETER DAMIANI
21.02.
Peter Damiani se je rodil 1007 v Raveni v revni družini z mnogimi otroki kot najmlajši. Mati se ga je hotela znebiti in mu je odrekla hrano, na prigovarjanje pa ga je le oddojila. Kot otroka ga je vzel k sebi eden od starejših bratov, ki je z njim zelo slabo ravnal. Brat Damijan, ki je bil mestni župnik v Raveni, mu je omogočil šolanje, za kar mu je bil Peter zelo hvaležen. Privzel si je celo njegovo ime in se podpisoval Peter Damiani – Damijanov Peter.
Ko je odrasel, je Peter Damiani ustanovil svojo lastno šolo, kar mu je prinašalo lepe dohodke. Da ga ne bi premamili strasti in posvetni miki, se je leta 1035 umaknil v samostan Fonte Avellana v Umbriji, kjer so menihi živeli kot puščavniki po pravilih sv. Benedikta. Po začetnem pretiravanju v strogostih, ki so mu načele zdravje, je Peter Damiani nato izbral zlato srednjo pot. Potem, ko je postal predstojnik samostana, je po njej vodil tudi druge menihe. Prenavljal je tudi druge samostane in tako zorel za širšo prenovo Cerkve. Papež Štefan IX. Pa ga je leta 1057 poklical v Rim, ga imenoval za kardinala in škofa v Ostiji. Čeprav se je Peter Damiani spočetka branil, se je svojega dela oprijel z veliko gorečnostjo. Vedno znova pa je papeže prosil, naj ga odvežejo škofovskih dolžnosti in mu dovolijo, da se vrne v svoj samostan. Papež Aleksander je okoli leta 1065 njegovo prošnjo uslišal, a mu še vedno zaupal pomembna opravila. Na zadnjem takem opravilu je na poti iz Ravene dobil napad mrzlice in 22 februarja 1072 umrl.
Papež Leon XII. je Petra Damianija prištel med cerkvene učitelje. Sv. Peter Damiani je namreč zapustil veliko pomembnih del: spise apologetične in dogmatične vsebine, asketične, pravne in cerkveno-politične spise, ogromno pisem in pridig, precej pesnitev in molitev.
Ko je odrasel, je Peter Damiani ustanovil svojo lastno šolo, kar mu je prinašalo lepe dohodke. Da ga ne bi premamili strasti in posvetni miki, se je leta 1035 umaknil v samostan Fonte Avellana v Umbriji, kjer so menihi živeli kot puščavniki po pravilih sv. Benedikta. Po začetnem pretiravanju v strogostih, ki so mu načele zdravje, je Peter Damiani nato izbral zlato srednjo pot. Potem, ko je postal predstojnik samostana, je po njej vodil tudi druge menihe. Prenavljal je tudi druge samostane in tako zorel za širšo prenovo Cerkve. Papež Štefan IX. Pa ga je leta 1057 poklical v Rim, ga imenoval za kardinala in škofa v Ostiji. Čeprav se je Peter Damiani spočetka branil, se je svojega dela oprijel z veliko gorečnostjo. Vedno znova pa je papeže prosil, naj ga odvežejo škofovskih dolžnosti in mu dovolijo, da se vrne v svoj samostan. Papež Aleksander je okoli leta 1065 njegovo prošnjo uslišal, a mu še vedno zaupal pomembna opravila. Na zadnjem takem opravilu je na poti iz Ravene dobil napad mrzlice in 22 februarja 1072 umrl.
Papež Leon XII. je Petra Damianija prištel med cerkvene učitelje. Sv. Peter Damiani je namreč zapustil veliko pomembnih del: spise apologetične in dogmatične vsebine, asketične, pravne in cerkveno-politične spise, ogromno pisem in pridig, precej pesnitev in molitev.
Sv. Petra Damianija upodabljajo s knjigami, bičem križem in mrtvaško glavo.
Je priprošnjik pri glavobolu.
Danes godujejo tisti, ki nosijo ime: Peter, Petra, Petrina; Petja, Pero ipd.
