Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Evangelij je poln opominov, kakšna naj bo naša pravičnost, da bo učinkovita, da nas bo zadovoljila: Ako vaša pravičnost ne bo večja od farizejev in pismoukov ... " B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Katere po vrsti bodo Stopinje 2021 ?
  30
  40
  48
  50
  53
  60
  77
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  2020  
januar  februar  marec  april  maj  junij  
julij  avgust  september  oktober  november  

Naša katoliška vera je celovita ali pa ni vera

sreda, 18.11.2020


Nagovor škofa Petra Štumpfa med sveto mašo, predvajano po Tv Exodus

Sreda, 18.11. 2020 – soboška stolnica- 33. navadnega tedna – Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla

 

Naša katoliška vera je celovita ali pa ni vera.

Apostol Janez nam v knjigi Razodetja predstavi veličastje živega in vsemogočnega Boga. Nebesa so se mu razodela na način, ki ga človeški um lahko dojame. Sicer pa ni besed, ki bi lahko opisale, kaj nebesa so, še manj pa da bi nam povedale, kakšen je Bog. Janez nam govori o čaščenje Boga v nebesih. Za naše pojmovanje so osebe v nebesih popolna neznanka. Na zemlji ne poznamo takšnih oseb. Pomeni, da gre za resničnosti, ki so onkraj našega sveta in naše človeške narave. Te resnično lahko dojemamo samo v ponižni veri (prim. Raz 4, 1-11).

Na zemlji se nam ta skrivnostna in vseobsegajoča svetost Božjega veličastva približuje v naših cerkvah, kjer obhajamo sveta bogoslužja. Najbolj častitljivi sta gotovo cerkvi apostolskih prvakov Petra in Pavla v Rimu. Ti dve cerkvi pomenita sledi nekdanjega apostolskega delovanja v Rimu, apostolov Petra in Pavla. Na teh dveh temeljih do konca sveta stoji Katoliška cerkev. To so temelji vere v Jezusa Kristusa.

Apostol Peter je deloval predvsem med Judi v Jeruzalemu, v Antiohiji in na koncu zemeljskega življenja v Rimu; Pavel pa med pogani v takratnem rimskem cesarstvu, predvsem na vzhodni obali Sredozemskega morja. Posebna čast jima gre zato, ker ju je Jezus sam, s posebno pozornostjo in ljubeznijo, izbral za to službo, ki sta jo vršila za ceno velikih žrtev in nazadnje dokončala z žrtvovanjem svojega življenja.

Ko vidijo predanost in notranji  ogenj, s katerim sta se Peter in Pavel podala v delo za rast Cerkve, začutimo tudi sami veselje nad tem, da pripadamo isti Cerkvi in da smo dediči tako požrtvovalnih neposrednih Jezusovih učencev. Kot vemo, nam Sveto pismo nič ne prikriva napak in  nepopolnosti, ki sta jih imela sveta apostola.

Velika skrivnost ostaja za nas, da je Jezus že od vsega začetka izbral Petra za voditelja skupinice njegovih učencev in računal z njim kot svojim naslednikom na zemlji, čeprav je bil Peter od vsega začetka nezanesljiv in vihrav, nazadnje pa je Jezusa iz strahu pred drugimi celo zatajil.

Prav tako je za nas nerazložljiva skrivnost, kako to, da se je Jezus na tako dramatičen način razodel in neločljivo spoprijateljil s Pavlom, takrat največjim sovražnikom prvih krščanskih skupnosti ter mu zaupal odgovorno nalogo, oznanjati evangelij po vsem tedaj znanem kulturnem svetu. Kot nam je poznano iz Svetega pisma Nove zaveze, sta to Jezusovo velikodušnost Peter in Pavel pozneje znala ceniti in mu vračala s prav tako predanim zaupanjem.

Zato je tudi za nas današnji spomin na posvetitev cerkva apostolov Petra in Pavla priložnost za našo globoko zahvalo Jezusu, da je tudi nas izbral za svoje učence in nam kljub našim slabostim, ki so sicer za vsakega veliko breme, tudi veliko zaupal.

Predvsem je za nas največja čast, da pripadamo Cerkvi kot izvoljenemu Božjemu ljudstvu. Tudi današnja Cerkev se vedno znova pokaže kot grešna in nepopolna. Kolikor bolj sama skriva to svojo slabotnost in se želi pokazati svetu kot mogočna, vplivna in všečna, jo njeni nasprotniki vedno znova postavljajo pred ogledalo njenih lastnih slabosti. To nam je včasih težko sprejeti in prenašati in se jezimo na tiste, ki se nam zdijo, da so za tako podobo Cerkve najbolj krivi. Vendar moramo biti dosledni in najprej pogledati vsak v svojo lastno podobo, kakor nam jo pokaže pogled v Kristusov evangelij. Hkrati pa lahko utemeljeno upamo, da bo Bog na svoj izvirni način uporabil to slabotnost za toliko večjo darežljivost ne samo do Cerkve, ampak tudi preko nje do vsega sveta.

Mi smo Božja zgradba. V nas živi Sveti Duh sam, tretja Božja Oseba. Prav v moči tega Duha lahko premagujemo vsakršno slabotnost in vsak strah. Seveda nas zavest, da je Sveti Duh neprestano na delu, ne sme uspavati, da bi sami brezdelno uživali Božje Darove in nanje ne bi odgovorili z enako vnemo in nesebičnostjo, kot sta to storila apostola Peter in Pavel.

Jezus nam po Svetem Duhu izroča poslanstvo misijonarskega dela v okolju, kjer živimo. Najprej mi sami smo odgovorni, da svojo vero živimo in jo tudi pričujemo celovito. Ne po koščkih ali odlomkih tega, kar nam paše, drugo pa bi zavrgli, temveč celovito. Gre namreč za katoliško vero, ki jo vsako nedeljo in za velike praznike javno izpovedujemo med sveto mašo po naših cerkvah. Vendar si mnogi vero krojijo po svoje. Pravijo, da so katoličani, ne sprejemajo pa vseh katoliških verskih resnic, ne celotnega moralnega nauka, predvsem pa ne cerkvene discipline.

Mnogi se imajo za katoličane, živijo pa kot brezbožni, oziroma kot tisti, ki še niso nič slišali za Jezusa. Hodijo k maši, odobravajo pa splav, kontracepcijo, predzakonsko spolnost in izvenzakonske skupnosti, abstinenco od zakramentov, skratka njihova misel in življenje niso v sladu z evangelijem. Veliko k temu prispevajo tudi nekatera katoliška gibanja, društva in tudi mediji, ki se smatrajo za napredne. Pri tem ne skrivajo svojega nasprotovanja, včasih že kar mržnje do škofov, ki jih smatrajo za nazadnjaške, neprilagodljive in neaktivne. V Katoliški Cerkvi je pač tako, ko sem enkrat proti papežu in škofu, postanem kužen za needinost in razdor. Lahko sem še tako pameten, izobražen, sugestiven, duhovno izoblikovan, teološko podkovan, pastoralno goreč – če sem proti papežu in škofu sem čisto navaden cerkveni oderuh ali tat, ker uničujem to, kar je Kristusova last – uničujem Cerkev. Kdor pa uničuje Cerkev, nima katoliške vere. Čeprav se imam za katoličana, sem v resnici samo uničevalec katolištva v Cerkvi. Eno je kritika v dialogu za edinost, drugo pa je kritika za rušenje. Dostikrat to slednje zamenjamo z našo pravico do svobode govora, namišljene demokracije v Cerkvi in lažne  podobe o konstruktivnosti namenov, ki pa niso iz resnice. V Cerkvi ni demokracije, ker to je človekova iznajdba. V Cerkvi je pokorščina Kristusu, papežu in škofom. Dialog v pokorščini nam danes mnogokrat pomeni alibi za nepokorščino.  Še vedno odmevajo Jezusove besede v uri trpljenja: »Oče, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.«

Brez pomoči Svetega Duha naša vera ne bo nikdar mogla ostati katoliška, to je celovita in zato tudi vesoljna. Tudi apostola Peter in Pavel sta potrebovala pomoč Svetega Duha, da sta oznanjala neokrnjeno, torej celovito vero v Jezusa Kristusa.

Priporočimo se danes apostoloma Petru in Pavlu za njuno pomoč pri Bogu, da ostanemo vedno budni v svoji veri in izpolnimo poslanstvo oznanjevalca v naši okolici.

Sveta apostola Peter in Pavel, pomislita na nas pri Jezusu.

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 nedelja, 02.08.2020 - nedelja, 06.12.2020

PRIPRAVA na zakon

Priprava na zakon v Škofiji Murska Sobota po epidemiji več ...


 torek, 24.11.2020 - četrtek, 24.12.2020

Sv. maša na Exodus Tv

Vsak dan ob 12. uri mašuje škof dr. Peter Štumpf. več ...


 petek, 27.11.2020

Molitev in post za prenehanje epidemije

Slovenski škofje vabimo vse katoličane in druge, da v petek molijo in se postijo za prenehanje epidemije.   več ...


 sobota, 28.11.2020

#DelimUpanje

3. spletni večer za mlade #DelimUpanje več ...


 nedelja, 29.11.2020 - torek, 29.12.2020

Prva Kozarjeva ura

Vabljeni k molitvi za beatifikacijo b.s. Alojzija Kozarja. več ...


 nedelja, 29.11.2020 - četrtek, 24.12.2020

Advent

Čas duhovne in bogoslužne priprave na božič začenjamo s praznovanjem prve adventne nedelje. več ...


 sobota, 05.12.2020

Seminar za mladinske voditelje in pastoralne delavce

V soboto, 5. decembra 2020, bo od 8.45 do 12.00 več ...


 ponedeljek, 21.12.2020

Halasov shod

Vabljeni k molitvi za beatifikacijo b.s. Danijela Halasa. več ...

Celotni seznam napovedi