GIZELA

07.05.

Izšla je iz družine, ki je rodila več svetnikov. Rodila se je ok. l. 985 kot hči bavarskega vojvoda Henrika II. in njegove žene Gizele Burgundske. Od staršev je prejela trdno krščansko vzgojo in želela je postati redovnica. Ko je bila deklica, so prišli v Regensburg poslanci ogrskega kralja Geza s prošnjo, da bi se poročila z njegovim sinom Štefanom. Gizela je privolila in leta 1000 je bila kronana kot prva krščanska kraljica (pridobila je Ogrsko za rimsko Cerkev in jo tako odtrgala od Vzhoda in Bizanca ter deželo vključila v zahodno kulturo). Pod njenim vplivom je tudi kralj Štefan imel spreobrnjenje ljudstva, kateremu je vladal, za eno svojih najpomembnejših nalog. Ogrom so oznjanjali evangelij nemški misijonarji. 

Kralj Štefan je dal zgraditi številne cerkve, pri tem ga je podpirala njegova žena kraljica Gizela. Pobožna kraljica je doživela tudi veliko bridkega in žalostnega. Izgubila je svojega prvega sina in kmalu nato tudi eno izmed hčera: dve hčerki sta se poročili v tuje dežele in jih ni nikoli več videla. Smrt ji je iztrgala še sina Emerika, ki naj bi zasedel prestol za svojim očetom Štefanom. Nato ji je na praznik Marijinega vnebozetja 1038 umrl še mož Štefan (oba s sinom Emerikom ju je Cerkev prištela med svetnike).

Kraljici Gizeli so nato vzeli njena posestva, ji prepovedali stike s sorodniki zunaj ogrskih meja in jo naposled vrgli tudi v ječo, od koder jo je rešil Henrik III, leta 1042. Gizela se je nato vrnila domov na Bavarsko in odšla je v benediktinski samostan blizu mesta Passau.
Že po treh letih so jo redovnice izvolile za opatinjo in samostan je vodila do svoje smrti 7. maja 1065 (letnica smrti ni zanesljiva, zanesljiv je kraj njenega počitka: v samostanski cerkvi). Kmalu po njeni smrti so začeli romati na njen grob in jo častiti kot svetnico. Upodabljajo jo kot kraljico z modelom cerkve in rožnim vencem.