Škofova božična poslanica

Božič je tudi tvoja in moja zgodba.

Božična skrivnost nam sporoča, da je večna Beseda, ki je Bog, prevzela našo človeško naravo, torej našo človeškost, da bi lahko s krstom bili ponovno rojeni v Kristusovo življenje in tako prevzeli njegovo božanskost. Vsi namreč močno občutimo, če ostanemo samo človeški, smo ranjeni in bolni. Če pa smo božanski v Kristusu, smo ozdravljeni. In ker nas je Kristus z učlovečenjem povedel v svojo Božansko naravo, smo bili odrešeni in zato ozdravljeni.

Kristus v našo zgodovino ni vstopil kot nekakšen 'superman' ali 'spajdermen', ki bi si zgolj navidezno nadel zunanjo podobo človeka, ampak je vstopil v zgodovino kot človek v najpopolnejšem pomenu besede, ki nam je prinesel odrešitev znotraj same zapletenosti našega zemeljskega obstoja. Pri tem sestopanju iz nebes v našo človeško naravo si je Kristus kot Beseda živega Boga izbral družino matere in očeta. Tako nam je razodel družino kot svet kraj za vsakega človeka.

Edina varnost sta mu torej bila Jožef in Marija ter pastirji, ki so ga prišli pogledat v hlevček. Božjega novorojenca sta torej varovala mati in krušni oče, ubogi pastirji in nihče drug. No, iz svetopisemskih poročil se zdi, da je bilo tako. Pa je res bilo?

Angelska navzočnost nad betlehemskimi poljanami, ki je pela »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji« (Lk 2, 14), nam pa vendarle razodeva, da nad tem Božjim novorojencem  bedijo vsa nebesa, v katerih stoji prestol in na njem sedi on, ki je pravi in resnični Oče tega otroka, Bog. Vse namreč gre po Božjih načrtih. Bog Oče varuje svojega Sina do križa. Tam ga je prepustil človeškim rokam; toda samo za tri ure, da nas je v svoji bolečini ozdravil naše bolečine. Potem je Božji Sin svojo dušo izročil Očetu, legel k počitku smrti in končno v moči Svetega Duha vstal od mrtvih.

Ko se je zdelo, da je vsega konec, se je vse pričelo znova – in to se nadaljuje tudi v tvoji in moji življenjski zgodbi, draga sestra in dragi brat v Kristusu, navkljub tudi sedanji epidemiji korona virusa. Letos smo za božič vsi osamljenci. Ne moremo varno in brezskrbno praznovati ne po cerkvah in ne drugod, kot smo to vedno – namreč skupaj in veselo. Lahko pa praznujemo doma – mirno in poglobljeno. V teh težkih razmerah je dom ostal edini varen kraj praznovanja in zato tudi edini kraj, kjer bomo lahko ostali zdravi. Vsak dom naj bo zato letos še posebej kraj gostoljubne dobrodošlice Božjemu novorojencu, Mariji in Jožefu.

Božič nam sporoča: Sin Boga Očeta je prišel k nam, da ne bi več odšel, da bo ostal. Čeprav sedaj v nebesih, je tukaj – tudi s teboj in z menoj. Živi v tvojem srcu in živi v mojem. Še zmeraj nosi človeško ime – Jezus Kristus.

Za božič jaz ne bi rad bil sam, kot najbrž tudi ti ne. Prosim te za molitev. Ko boš molil zame, mi boš ponovno v srce pospremil Jezusa. Tako mi boš podaril božič. Enako obljubljam jaz tebi.

Med nama bo to majhen korak, vendar pa za oba velik do Jezusa in zato tudi do božiča

Blagoslovljen, lep, pa seveda tudi duhovno doživet, naj ti bo božič in blagodejno ter kar se da zdravo leto 2021.

Hvala ti za božič.

+ Peter Štumpf, soboški škof