| januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
SV. KONRAD IZ PIACENZE
19.02.
Konrad je izhajal iz ugledne plemiške družine, ki je živela v Piacenzi v severni Italiji. Odločil se je za vojaško službo, se poročil in z ženo živel v dobrem zakonu. Konrad, ki je zelo rad hodil na lov, je enkrat zažgal goščo, v katero se mu je skrila divjad, ki so jo gonili psi. Močan veter pa je ogenj razširil po vsem gozdu in nastal je velik požar. Ko je Konrad to videl, je zbežal in se skril v mestu. V Italiji so namreč bile zelo stroge kazni za tistega, ki bi zakrivil gozdni požar. Mestni stražarji so začeli iskati požigalca in zgrabili so nekega revnega človeka, ki se je nahajal blizu pogorišča. Čeprav je zatrjeval, da on ni zanetil ognja, so ga zasliševali in ga mučili na natezalnici ter tako izsilili njegovo priznanje. Obsodili so ga na smrt. Ko je Konrad to izvedel, se mu je oglasila vest. Šel je k mestnemu poglavarju in priznal, da je gozd zgorel po njegovi krivdi. Sklenil je, da bo dal svetu slovo in začel spokorniško življenje. Ko je svoj sklep povedal ženi, se mu je ta pridružila v odločitvi. Prodala sta imetje in poplačala škodo, ki jo je povzročil požar, preostali denar pa razdelila samostanom in revežem. Onadva pa sta stopila v samostan: Konrad se je pridružil tretjerednikom sv. Frančiška, njegova žena pa je šla h klarisam. Konradu je takrat bilo petindvajset let. Čez nekaj časa se je odpravil na romanje v Rim, od tam pa odšel na Sicilijo, kjer je v mestu Noto negoval bolnike in skrbel za reveže. Naposled se je odločil za popolno samoto. V votlini na griču, ki je po njem dobil ime Hrib sv. Konrada, je živel do smrti. Živel je od miloščine in večino časa prebil v molitvi. Večkrat so ga mučile skušnjave in se mu obujali spomini na udobno življenje, ki ga je živel. Skušnjave je premagoval s postom in spokornostjo. Kot puščavnik je sv. Konrad preživel trideset let. Rad je imel živali, posebno ptice, s katerimi se je pogovarjal, kakor sv. Frančišek Asiški. Umrl je 19. februarja 1351 v svoji votlini blizu mesta Noto, pokopali pa so ga v mestni cerkvi sv. Nikolaja.
Sv. Konrada pogostokrat upodabljajo kot tretjerednika, obdanega s pticami, ki mu pojejo.
Je zavetnik lovcev.
Ime Konrad izvira iz nemščine in pomeni »drzni svetovalec«.
Danes godujejo tisti, ki nosijo ime: Konrad, Rado, Kurt.
