KATARINA de RICCI

Katarina se je rodila 23. aprila 1522 v plemiški družini Ricci v Firencah. Njeno krstno ime je bilo Aleksandra. Zgodaj je ostala brez matere in vzgajala jo je teta, ki je bila benediktinska redovnica. Aleksandra se je kmalu navdušila za samostansko življenje in tako sledila božjemu klicu. Vstopila je v samostan dominikank v Pratu in kmalu po tem zbolela ter bolehala več let. Svoje bolečine je pogumno prenašala s premišljevanjem Jezusovega trpljenja. Več let je vsak četrtek opoldne do petka popoldne v zamaknjenju videla trpečega Kristusa in na sebi doživljala njegovo trpljenje. Dobila je odtis njegovih ran na rokah in nogah ter na glavi kot od trnjeve krone. Cerkev je to večkrat strogo preiskala, a niso našli sledi o prevari. Ko se je razvedelo, da ima Katarina Jezusova znamenja, so ljudje množično začeli prihajati v samostan. Katarina je zato prosila sestre, naj skupaj prosijo Boga, da ji odvzame znamenja Kristusovih ran. Prošnja je bila uslišana in rane so izginile.
Sv. Katarina je kmalu postala tudi voditeljica novink in namestnica predstojnice. Pri tridesetih letih je postala predstojnica samostana in to ostala do svoje smrti.
Veliko si je dopisovala s sv. Filipom Nerijem, apostolom iz Rima. Zaradi redovnih pravil, se osebno nista nikoli spoznala, čeprav sta si želela. Tako se je zgodil čudež bilokacije. Katarina se je prikazala Filipu v Rimu, ne da bi zapustila samostana v Pratu. Istočasno je bila navzoča na dveh različnih krajih.
K njej so prihajali po nasvete mnogi ljudje, tudi cerkveni odličnjaki. Z mnogimi si je tudi dopisovala. Posebno sočutje je imela do duš v vicah.
Umrla je 1. februarja 1590, stara oseminšestdeset let.

Sv. Katarino de Ricci večinoma upodabljajo v njenem mističnem zamaknjenju.

Je zavetnica Prata ter zavetnica izdelovalcev pip in trgovcev s tobakom.

Danes godujejo vse, ki nosijo ime: Katarina, Katica, Katja, Kati, Katjuša, Karin, Rina, Ina.