Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Evangelij je poln opominov, kakšna naj bo naša pravičnost, da bo učinkovita, da nas bo zadovoljila: Ako vaša pravičnost ne bo večja od farizejev in pismoukov ... " B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Kako je naslov 1. knjige za vse generacije o B.s. Danijelu Halasu?
  Mučenec ob Muri
  Dober in nezlomljiv
  Prekmurski heroj
  Mučenec živi
  Skrivnostni junak
  Polansko zrno
  Poteptani cvet
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  2020  2021  2022  2023  2024  
januar  februar  marec  april  maj  junij  
julij  avgust  september  oktober  november  december  

Škofova spodbuda za postni čas

sreda, 06.02.2008

Osvobajajoče srečanje

Po spovedi se človek lahko vrne »domov«, k temu, kar zares je

Najmočnejše »orožje« v boju z grehom nam je zapustil Kristus v zakramentu spovedi ali sprave. V dobri pripravi na spoved je dobro najprej obnoviti zavest o tem, kaj ta zakrament sploh je in nato nastaviti »sekiro« milosti prav na glavno korenino zla v sebi. V čem je torej skrivnost tega pomembnega zakramenta?

Velikonočni dar
Med neposredne sadove Jezusove zmage nad grehom in smrtjo v velikonočni skrivnosti sodi podaritev zakramenta sprave. 0 tem nam poroča Sveto pismo pri opisu prvega srečanja Vstalega z učenci (prim. Jn 20,23). V spovedi se v neposrednem srečanju med grešnikom in vstalim Kristusom na zakramentalen način udejanji Kristusova zmaga nad grehi vsega sveta in vseh časov na posameznem skesanem grešniku. V njem se obnovi krstna novost, prižge se mu nova luč in napolnjen je z novo močjo za ljubezen in življenje; oboje je dar Jezusove velike noči. Pravi izhod iz sužnosti v obljubljeno deželo je prav prehod od greha k prvotni krstni nedolžnosti. S tem nam Vstali omogoči obnovitev zavesti našega dostojanstva, ki jo je greh porušil. Veselje odpuščenosti je velikonočno veselje. Zakrament sprave je naša resnična potreba, saj se krivde ne moremo znebiti sami; a tudi ni naša zasluga, marveč zastonjski dar božje ljubezni.

Težak zakrament
V praktičnem življenju vernikov je ta zakrament za mnoge najtežji, zato tudi najmanj pogosto obhajan. Zakrament lahko postane težak zaradi različnih vzrokov. Eden je lahko razočaranje, tako nad spovednikom, ki ni bil dovolj takten, kakor spovedanca samega nad seboj, ker pogosto spet zapade nazaj v isti greh. Posredi je lahko mehanično prejemanje zakramenta, ki tudi ni rodovitno, pogosto pa botruje temu notranja stiska ali strah, morda celo ranjen ponos. Veliko pripomore tudi splošna izguba verskega čuta, »uspavana« vest in padec javne spodobnosti, zaradi katere je meja med dobrim in zlim, zato tudi med grehom in krepostjo, zelo zamegljena.


Greh
Greh je vsakdanje dejstvo, celo vsakdanja tragedija človekovega bivanja. Je nekaj močnejšega od nas in povečuje v človeku »alergijo« na vse božje. Greh je kot navajenost na velik nered v naši notranjosti, ki ga počasi sprejmemo za normalno stanje. Z grešnimi mislimi, besedami in dejanji se vernik odpre toku zla, ki se od Adama in Eve naprej vali v zgodovini človeštva in išče možnosti, da se na novo uresniči v sedanjosti. Greh se predstavi kot upor Bogu, kot napačna »osamosvojitev« od Boga in »osvoboditev« od njega, ki seveda v resnici sploh ni večja svoboda, ampak neizbežna ujetost in končno duhovna smrt. Greh v človeku pušča krivdo in večne (pogubljenje) ter časne (razne navezanosti in odvisnosti) posledice; ima pa tudi skupnostne posledice, saj z grehom ne škodujemo le sebi, ampak vsem ljudem in vsemu stvarstvu.


Spovedni dialog osvobajanja
Spoved je kot zakrament odrešujoče srečanje z Bogom in se prične že z dobro pripravo. Ta je lahko zasebna ali skupna; primerna je tudi skupna družinska priprava, neke vrste družinsko spokorno bogoslužje. V spovedi se pod razsvetljenjem z božjo besedo osredotočimo na svoje odnose do Boga, do ljudi, do sebe in do vsega stvarstva. Občutek za greh je mnogokrat močno prizadet, saj manjka predvsem osebna izkušnja božje dobrote in usmiljenja, na osnovi katere je šele mogoče brez strahu priznati svoj greh in doživeti kesanje. Kesanje je notranji dej, ki je prisoten že pred pričetkom spovednega obreda, ne le zunanja molitev obrazca. Sledijo branje božje besede ali vsaj priklic v spomin kakšnega stavka, izpoved grehov, odveza in nato pokora ali zadoščevanje, ki je usmerjeno v odpravljanje časnih posledic greha in je tudi pomemben del zakramenta sprave. Nanaša se namreč na zelo občutljivo področje, na spremembo življenja po spovedi, torej na odpravljanje psiholoških, čustvenih in drugih navezanosti in navad, ki jih greh pusti v človeku, v odnosih in v okolici. Pri tem izredno pomembnem dogajanju zadoščevanja nam želi Cerkev kot občestvo svetih pomagati na različne načine. Poseben način te pomoči nam ponuja ob določenih časih kot odpustke (sveta leta, dan vseh svetih, ob prazniku župnijskega zavetnika...), ki pomenijo delno ali popolno odpustitev teh časnih posledic greha, ki se jih moramo očistiti v tem življenju ali pa v stanju vic.

Izobčenje iz občestva Cerkve
Nekateri izredno težki grehi imajo za posledico, da je storilec že s samim dejanjem izobčen iz skupnosti Cerkve. To pa pomeni, da ne sme več prejemati zakramentov in ne biti deležen drugih sadov te skupnosti. Sam se izloči in izolira, če seveda takšno dejanje naredi hote, svobodno in zavestno. Med takšne grehe spada svobodna odločitev za hoteni splav (ista kazen zadene tudi tistega, ki sodeluje, svetuje ali ga izvede), umor, napad na klerika, oskrunitev svetega Rešnjega telesa. Od takšnega greha ne more odvezati vsak duhovnik, ampak le škof ali celo samo papež. Drugi spovedniki
pa le takrat, kadar imajo od škofa posebno dovoljenje. To pa je ponavadi v postnem in adventnem času ter v posebnih duhovnih prenovah župnij ali na duhovnih vajah. To izobčenje ni izraz »jeze« Cerkve ali Boga, ampak posledica dejanja samega; kot je ogenj posledica trenja vžigalice ob primerno podlago. Tako huda posledica pa ima namen pomagati grešniku, da se zave teže svojega dejanja, njegovih posledic in da se čim prej obrne k Bogu po pomoč.

Izraz božjega usmiljenja
Zakrament sprave je v prvi vrsti izraz božjega usmiljenja, ki se je uresničilo v Jezusu Kristusu. Jezus je iskal grešnike, da bi jim lahko posredoval odpuščanje. Evangeliji ga predstavljajo kot prijatelja grešnikov, ob čemer so se njegovi nasprotniki celo pohujševali. Do grešnikov je bil izredno nežen, do greha pa neizprosen. Zelo zgovorno je, da je Jezusovo javno delovanje postavljeno med dva dogodka, ki imata isti pomen: stopiti v vrsto grešnikov, celo na mesto grešnikov. To se je prvič zgodilo pri njegovem krstu v Jordanu, kjer se je postavil med grešnike, čeprav sam brez greha, da bi pokazal svojo solidarnost z njimi (prim. Mt 3,13-17). In ista vsebina se ponovi pred Pilatom, ko Jezus stopi na mesto Barabe, ga zamenja v smrtni obsodbi in se na križu spet znajde med grešnikoma (prim. Mt 27,20-26). Tam zasede mesto nas vseh, saj smo vsi grešniki.
Bog želi, da bi njegovega usmiljenja bili pogosto deležni, zato po Cerkvi priporoča pogosto obhajanje zakramenta sprave. Res, da je ta zakrament namenjen najprej za velike grehe, ki povsem prekinejo odnos do svetega Boga, a ga je primerno in zelo priporočljivo obhajati pogosto, tudi z izpovedjo samo manjših grehov, ki še ne prekinejo povsem odnosa z Bogom, ga pa seveda rahljajo in ogrožajo.
Bog pri zakramentu sprave ne le odpusti krivdo in večne kazni, ampak obdari spovedanca z novo milostjo, pravo velikonočno novostjo življenja, v moči katere more, seveda tudi z lastnim prizadevanjem, svoje življenje spreminjati. Vsak spovedanec namreč sprejme prav tisto božjo pomoč, ki jo pri svojem konkretnem življenju potrebuje. Kako smo slabotni pri uresničevanju dobrih sklepov po spovedi, imamo verjetno vsi zelo žive izkušnje, zato je ta božja »asistenca« 24 ur na dan še kako dobrodošla, naravnost potrebna.

Spreobrnjenje k osebi,
ne spremenitev kakšne navade
ali lastnosti
Besedišče v Svetem pismu, ki izraža klic k spreobrnjenju, je raznoliko: »iskati Jahveja, po njem spraševati,
ponižno se mu podvreči, srce k njemu usmeriti, nagniti itd. Osnovni pomen je: 'narediti obrat, obrniti se'« (Biblični leksikon). Največ, kar lahko rečemo, je, da pojem »metanoia« kaže na spremembo, v kateri grešnik zavrže greh in išče, kako bi svoje življenje usmeril na nov način k Bogu. V to spremembo je dejavno zajeta celotna osebnost človeka.
Pogosto slišim sklepe, da se kdo zdaj pa res želi spreobrniti: npr. resno študirati, ni pa se pripravljen odpovedati skupnemu življenju s fantom ali dekletom v študentskem domu; ali me je nekdo pri spovedi prepričeval, da se bo sedaj res spreobrnil in ne bo več varal žene, ni pa se bil pripravljen odpovedati bogatenju pri spornemu lastninjenju podjetja, ki ga izvaja skupaj z nekaterimi vodilnimi sodelavci...
Svetopisemska »metanoia« pa ne govori samo o tem, da je treba storiti to ali ono ali ne opustiti tretjega. Govori marveč o »obrnitvi« celotne osebe k Bogu. Ne le spremeniti kakšne malenkosti iz življenja. Gre za naslonitev na Boga z duhom, dušo in telesom; za to, da izberem v svojih čutilih, čustvih, volji, razumu, spominu ... in veri, upanju, ljubezni Boga pred vsem ustvarjenim. Drugače se pojavlja v človeku neka dvojnost: v odnosu do študija želim postati božji, v drugih svojih hotenjih pa še ostajam »od sveta«. To vodi bolj v razcepljenost osebnosti kot v resnično spreobrnjenje. Spreobrnitev postavi v središče Boga in nato vse drugo ureja glede na to središče. Spreobrnjenje je sicer postopno dogajanje, ne more pa biti polovičarsko ali kompromisarsko. Odločitev mora biti nepovratna: Abraham je odšel v deželo, ki mu jo je pokazal Jahve, ne da bi se imel namen vrniti. Spreobrnjenje ni nekakšen duhovni turizem v božji svet, v tujo deželo; izlet, po katerem se imaš namen spet vrniti »domov«. Kadar ne želimo iziti iz sebe, ampak imamo namen Boga potegniti v naš svet, takrat ne gre za spreobrnjenje celotne osebe. Spreobrnjenje je zato boleč in težaven proces osvobajanja od lastnih načrtov, da bi nas mogel Bog ogreti za to, kar On hoče.

Pot, ne opis poti
Jezus je vodil ljudi po konkretni poti spreobrnjenja, ni samo opisoval te poti. Ta pot je božji dar in naloga človeka, zato je lahko nekaj zakramentalnega, božje-človeškega, kar dobi svoj vrh v zakramentu sprave. Brez spreobrnjenja sta izpoved grehov in opravljena pokora zgolj psihološko dogajanje, ki lahko postane kvečjemu učinkovita vaja psihohigiene. Spreobrnjenje, kot ga oznanja krščanstvo, pomeni »postati novi človek«, kakor se je izražal apostol Pavel. Kadar izbiramo med temo in lučjo, med življenjem in smrtjo, med ljubeznijo in neljubeznijo, takrat nimamo več možnosti. Kdor izbere luč, hkrati pa ne pusti in noče, da bi ta luč prodrla do zadnjega kotička njegove biti in njegovega bivanja, ta ni zares izbral luči. Enako tudi tisti, ki bi del sebe še ohranjal za smrt, ni izbral življenja. Ali kako bi mogel kdo reči, da je izbral ljubezen za vodilo svojega življenja, hkrati pa ne odpustiti tistemu, ki ga je močno prizadel, užalil, morda celo eksistenčno uničil.
Jezus v svojih odnosih do ljudi ni nikoli zahteval posebnih zagotovil, da je odpuščal grehe. Grešni ženi ni rekel, naj gre in najprej šest mesecev živi, kakor je treba (opusti najstarejšo obrt), da dokaže, da misli resno. Tudi Zaheja ni poslal najprej na preizkušnjo. Giotto je v Assisiju narisal »grešno ženo«, ki Jezusu poljublja noge, s svetniškim sijem. Tako je njegov umetniški genij začutil teološko resnico, da žena ni postala svetnica zaradi svojih dejanj, ampak ker se je spreobrnila, ker je odprla svoje bivanje Kristusu in je le-ta po svojem Duhu lahko vstopil vanjo; postal edino središče njenega življenja. Takrat jo je preustvaril v »novega človeka» in zato ji je potem lahko rekel, da naj gre in naj ne greši več. V lastni moči tega namreč ne bi bila sposobna, v moči srečanja s Kristusom pa je bila sposobna novega načina gledanja, novega načina razmišljanja in delovanja.

Spreobrnjenje je dogajanje, ne enkratno dejanje
Človekovo življenje je vsak trenutek novo, zato se tudi pretekle odločitve vsak trenutek na novo uresničijo ali pa ne. Tudi ljubezni ni dovolj enkrat izraziti, ampak vsak trenutek na novo. Kako hudo je lahko odnos med možem in ženo ali med prijatelji prizadet, če ljubezen kratko malo predpostavljamo in je nikoli ne izrazimo. Tako je tudi s spreobrnjenjem. Ne moremo si ga predstavljati kot trenutni dogodek, ampak kot dolgotrajen in intenziven proces. Popolno »obračanje nazaj k Bogu«, kar smo razumeli kot spreobrnjenje, ima čisto konkretne korake in poti, ki so jih duhovni ljudje krščanske tradicije dodobra izhodili, tako da jih sorazmerno dobro poznamo. V takšni ali drugačni obliki je treba preko naslednjih korakov:
1) Najprej ne gre brez resničnega trpljenja, bolečine in ustrezne žalosti. Prav potrtost je ena izmed prvih danosti, ki jih začutimo, ko se začnemo obračati stran od sveta in se naravnavati k Bogu. Človek je po »izvirnem pretresu« zasidran v prijetnostih tega sveta, ki ga močno mičejo in priklepajo nase. Trganje iz tega objema sveta je vedno boleče in neprijetno. Zato je pot spreobrnjenja na začetku vedno boleča, a prihajajoča svoboda prinaša notranji mir in novo luč.
2) Vztrajanje na poti je izraz zvestobe. To je naše aktivno sodelovanje. Spreobrnjenec korenito spremeni dosedanje življenje: čisti namene, želje, hrepenenja; opušča slabe navade in se preko askeze in duhovnih vaj uči dobrih. Uči se obvladovati telo in duševne deje.
3) Tako postaja vedno bolj sposoben iskati samo božjo voljo, poslušati Svetega Duha. Dopušča, da Bog-Resnica očiščuje njegovo srce vseh laži, ki jih oče laži seje v človeška srca.
4) Četrti korak je spreobrnjenje-ljubezen: kot spreobrnjenci smo priče v službi ljubezni. Pričevanje (martyrion = mučeništvo) je v tem, da trajno izberemo ljubeče služenje za svoj življenjski slog.
5) Učinki spreobrnjenja pa so: mir, vera, veselje, svoboda in vse, kar je sad Duha.

  msgr. dr. Marjan Turnšek - škof
 

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 četrtek, 07.09.2023 - ponedeljek, 01.07.2024

Katehetska olimpijada 2023/24

o Božjem služabniku Alojziju Kozarju ob 25-letnici smrti več ...


 nedelja, 04.02.2024 - nedelja, 22.09.2024

Priprava na zakon 2024

V letu 2024 več ...


 četrtek, 22.02.2024 - petek, 03.05.2024

Trimesečni program za žalujoče

V Radencih od 22. februarja do 3. maja 2024 več ...


 sobota, 09.03.2024 - sobota, 11.05.2024

Lendava - Maša in molitev

Maša in molitev za ozdravljenje notranjih ran več ...


 torek, 12.03.2024 - ponedeljek, 12.08.2024

Vrtec Lavra - vpis

Vrtec Lavra je katoliški vrtec s koncesijo in deluje na dveh lokacijah: -    že enaintrideset let v Mestni občini Murska sobota in -    šestnajst let v občini Tišina. Je sodoben vrtec z urejeno več ...


 sobota, 16.03.2024 - sobota, 21.12.2024

Halasovi shodi 2024

Halasovi romarski shodi v letu 2024 več ...


 nedelja, 17.03.2024 - nedelja, 24.03.2024

Križev pot na Hotizi

vsako nedeljo v postu ob 16. uri več ...


 sobota, 23.03.2024 - sobota, 31.08.2024

Grad - Molitveni shod

Molitveni shod po Medžugorski duhovnosti več ...

Celotni seznam napovedi