Beltinci - LUČ MIRU

V soboto, 22. 12. 2007, je bil sprejem Luči miru iz Betlehema za Murskosoboško škofijo, ki so ga pripravili skavti murskosoboške škofije. Sprejem je potekal v župnijski cerkvi v Beltincih. Sprejema so se udeležili mladi večinoma lendavske dekanije, saj je bilo to za lendavsko dekanijo hkrati tudi dekanijsko srečanje mladih.
Začelo se je ob 17.30 s sprejemom Luči miru in pripravo na mašo in sveto spoved. Pri vhodu v cerkev je vsak dobil, kos opeke, ki je simboliziral njegove grehe. Te grehe so mladi zložili okrog lučke miru. Ob 18.00 uri je sledila sveta maša, ki jo je vodil beltinski župnik g. Alojz Benkovič. Preden so mladi pristopili k obhajilu so vzeli kamen, ki so ga položili okrog sveče in ga odvrgli v košaro in tako je luč zasijala s polno močjo. Po obhajilu je bila prebrana letošnja poslanica. Na koncu je gospod župnik vsem zaželel, da bi božič zares praznovali v miru in da bi božič bil praznik miru.
Po maši je vsak lahko dobil luč miru. Izkupiček letošnje luči miru je namenjen Ecce homo - hiša za zapornike po prestani kazni; za lažje vključevanje nazaj v življenje izven zapor, društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi in društvo Barka - društvo za osebe z motnjo v duševnem razvoju
Po maši je v Beltincih bilo uradno odprtje praznične vasi božičkovci, ki bodo v tem predprazničnem času potekali v Beltincih vse tja do novega leta. Več o tem najdete na: http://bozickovci.skavt.net

Mirko Dar

V majhni vasici Betlehem, v rojstnem mestu Jezusa, je bila prižgana luč miru. Prihaja tudi k tebi in ti prinaša svoje sporočilo.

Mrzlo jutro je. Po prazni ulici hodi črnolas fant v predolgih hlačah, z odvezanimi športnimi copati in kapuco na glavi. Vsi ga poznajo pod imenom Mirko. Pred sabo brca kamen, ki zadene bližnjega goloba. Jutranjo zdolgočasenost zmoti hrup šolskega avtobusa, ki se bliža postaji. Ko vstopi v napol prazen avtobus, zagleda fanta manjše rasti in mu z vzvišenim glasom reče: »Ej, mali, to je moj sedež! A ne vidiš, da imam slikco za dokončat!« Jaka se spoštljivo umakne in ves prestrašen zajeclja: »Mmmmirko, oprosti, nisem vedel.« Mirko vzame nožek in nadaljuje z rezljanjem svoje slikce na sedežu pred sabo. Avtobus ustavi pred šolo in Mirko se tudi tokrat mimo vseh prerine do vrat ter izstopi prvi.

Ker je ravno dan pred Božičem, pri razredni uri poteka tradicionalno obdarovanje. Vsakdo je s seboj prinesel darilo, ki ga bo izmenjal s prijateljem. Mirko je pričakoval, da bo darilo prejel med prvimi, a zgodilo se je ravno obratno. Nihče ni izmenjal darila z njim. Ves razočaran je stal v kotu. Ko je Jaka to opazil, je pristopil do njega in mu ponudil darilo, kljub temu da ga je že izmenjal. Mirko je zaradi presenečenja zamomljal le: »Hvala!«  in mu v zameno dal darilo, ki ga je prinesel sam.

Naslednji dan je ponovno čakal na postaji. Na avtobusu je zagledal malega Jaka. Tokrat ga ni pregnal s sedeža, ampak se je usedel poleg njega. V znak prijateljstva ga je lopnil po rami.

Vsak od nas se razveseli pozornosti drugih. Veseli smo, če kdo prvi pristopi do nas, nas pohvali, če se nam prvi nasmehne in nam prvi ponudi piškote … Zakaj ne bi bili mi prvi pozorni do drugih? Bodimo drug drugemu dar in postanimo Marija Dar, Matej Dar, Ana Dar …