| 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
Simpozij ob 150. obletnici rojstva dr. Franca Ivanocyja
sobota, 25.08.2007
V Domu duhovnosti Benedikt v Kančevcih je v soboto, 25. avgusta 2007 potekal simpozij ob 150. obletnici rojstva duhovnika, pisca, buditelja slovenske zavesti dr. Franca Ivanocyja. Simpozij je potekal pod pokroviteljstvom soboškega škofa dr. Marjana Turnška.
Po uvodnih pozdravnih besedah je o Ivanocyju spregovoril najboljši poznavalec tega velikega moža mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Spomnil je na ljudi, ki niso bili iz Prekmurja, a so Ivanocyja zelo cenili in ga poimenovali s pomenljivimi imeni: prekmurski Slomšek, prekmurski Krek, Slovenski Mojzes, trdnjava slovenstva...
Življenjsko pot dr. Franca Ivanocyja je orisal njegov daljni sorodnik Franc Kodila, župnik v Veliki Polani. Dr. Karel Bedernjak, voditelj pastoralne službe, je prikazal Ivanocyjevo pastoralno delo, kakor ga vidimo v današnji luči. O verskem tisku v Ivanocyjevem in našem času je spregovoril dr. Stanislav Zver, župnik iz Bogojine. Ivanocyjevo skrb za apostolat laikov je predstavil dr. Vinko Škafar. Na Ivanocyjevo katehetsko delo se je ozrla dr. Marija Sraka in orisala takratne razmere glede kateheze ter vzpodbude za danes. O Ivanocyjevem pomenu za narodno zavest v Prekmurju je spregovoril kapucin dr. Gabrijel Recek.
Sledil je pogovor, ko je bilo izrečenih še nekaj pobud, da bi dr. Franc Ivanocy bolj stopil v našo zavest, da bi bolj oblikoval naše sedanje življenje. Saj nam ima marsikaj povedati.
Udeleženci so simpozij sklenili s prižiganjem sveč in molitvijo na Ivanocyjevem grobu.
Nekaj podatkov o dr. Francu Ivanocyju:
Rojen je bil 25. avgusta 1857 v Ivanovcih očetu Adamu Kodili in materi Rozaliji rojeni Hujs. Privzel si je priimek Ivanocy (Ivanovski, iz vasi Ivanovci), kakor so se imenovali duhovniki iz te rodovine. Po osnovni šoli pri Sv. Benediktu v Kančevcih se je šolal v gimnaziji v K?szegu, teologijo pa je študiral v Budimpešti. Bil je kaplan v Murski Soboti, študijski prefekt v sombotelskem semenišču, profesor na sombotelskem bogoslovju, nato pa župnik na Tišini in dekan soboške dekanije. Bil je pobudnik prekmurskega katoliškega tiska, boril se je za pravice Slovencev na Ogrskem. Umrl je 29. avgusta 1913 na Tišini. Pokopan je na pokopališču v Kančevcih. Na nagrobniku piše: Budil in branil je narod svoj.
Besedilo in foto: Lojze Kozar
Po uvodnih pozdravnih besedah je o Ivanocyju spregovoril najboljši poznavalec tega velikega moža mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Spomnil je na ljudi, ki niso bili iz Prekmurja, a so Ivanocyja zelo cenili in ga poimenovali s pomenljivimi imeni: prekmurski Slomšek, prekmurski Krek, Slovenski Mojzes, trdnjava slovenstva...
Življenjsko pot dr. Franca Ivanocyja je orisal njegov daljni sorodnik Franc Kodila, župnik v Veliki Polani. Dr. Karel Bedernjak, voditelj pastoralne službe, je prikazal Ivanocyjevo pastoralno delo, kakor ga vidimo v današnji luči. O verskem tisku v Ivanocyjevem in našem času je spregovoril dr. Stanislav Zver, župnik iz Bogojine. Ivanocyjevo skrb za apostolat laikov je predstavil dr. Vinko Škafar. Na Ivanocyjevo katehetsko delo se je ozrla dr. Marija Sraka in orisala takratne razmere glede kateheze ter vzpodbude za danes. O Ivanocyjevem pomenu za narodno zavest v Prekmurju je spregovoril kapucin dr. Gabrijel Recek.
Sledil je pogovor, ko je bilo izrečenih še nekaj pobud, da bi dr. Franc Ivanocy bolj stopil v našo zavest, da bi bolj oblikoval naše sedanje življenje. Saj nam ima marsikaj povedati.
Udeleženci so simpozij sklenili s prižiganjem sveč in molitvijo na Ivanocyjevem grobu.
Nekaj podatkov o dr. Francu Ivanocyju:
Rojen je bil 25. avgusta 1857 v Ivanovcih očetu Adamu Kodili in materi Rozaliji rojeni Hujs. Privzel si je priimek Ivanocy (Ivanovski, iz vasi Ivanovci), kakor so se imenovali duhovniki iz te rodovine. Po osnovni šoli pri Sv. Benediktu v Kančevcih se je šolal v gimnaziji v K?szegu, teologijo pa je študiral v Budimpešti. Bil je kaplan v Murski Soboti, študijski prefekt v sombotelskem semenišču, profesor na sombotelskem bogoslovju, nato pa župnik na Tišini in dekan soboške dekanije. Bil je pobudnik prekmurskega katoliškega tiska, boril se je za pravice Slovencev na Ogrskem. Umrl je 29. avgusta 1913 na Tišini. Pokopan je na pokopališču v Kančevcih. Na nagrobniku piše: Budil in branil je narod svoj.
Besedilo in foto: Lojze Kozar
