Našega rojaka p. Antona Žerdina iz župnije Lendava je papež Janez Pavel II. 19. januarja 2002 imenoval za novega škofa v škofiji San Ramón v južnoameriški državi Peru. Pater Anton Žerdin se je rodil 11. junija 1950 v Čentibi očetu Štefanu Žerdinu iz Čentibe in materi Katarini rojeni Bukovec iz Dolnjega Lakoša. Družina se je preselila v Subotico v Vojvodini, ko je bilo Tončeku štiri leta. Vsako leto so skupno prišli na obisk v Slovenijo. Kot sam pravi, je rad poizvedoval po svojih "koreninah". Od šestega leta dalje je bil ministrant pri patrih frančiškanih. Vera je bila pri Žerdinovih na prvem mestu. Mama ga je naučila, da se dá vsemu odpovedati, edinole veri ne. Dostikrat mu je dejala: "Vse lahko pustiš, samo Boga ne zapusti." Anton je stopil v frančiškanski red 13. avgusta 1976 v Zagrebu. Pet let bogoslovnega študija je končal na Teološki fakulteti v Zagrebu. V petem letniku bogoslovja je prišel na obisk v Zagreb škof iz San Ramona v Peruju. Med bogoslovci je iskal fante, ki bi odšli z njim v Peru. Škof ga je nagovoril, naj prosi patra provinciala za dovoljenje, da bi šel v misijone. Dejal sem si, pripoveduje škof Žerdin: Če je Božje volja, da grem v misijone, naj to nekako Bog potrdi. Odločil sem se: Če se bo provincial strinjal z mojo odločitvijo v eni minuti, bom jasno vedel, da je to Božja volja. Provincial je potreboval pol minute za razmislek in mi dal dovoljenje, da grem v misijone. Takrat sem spoznal, da se je moje življenje spremenilo. Moj oče je potreboval eno uro za mojo odločitev, mama pa en dan." Odločil se je, ker je začutil, da mu Bog odpira nova "vrata" in nove možnosti. Kmalu je odpotoval v Limo, od tam v Oxa Pampo, kjer se je učil španščine ter bil leta 1975 posvečen za duhovnika v San Ramonu. Že 27 let je vztrajen dušni pastir svoji čredi, v župniji Atalaya, tudi med najhujšimi preganjanji, ko so mu komunistični teroristi razdejali misijonsko postajo, mu grozili s smrtjo in je ostal odrezan od sveta s svojimi verniki v amazonskem pragozdu več kot leto dni. Župnija Atalaya je velika 80.000 kvadratnih kilometrov, skoraj za štiri Slovenije. Veliko pozornosti posveča malim amazonskim indijanskim narodom, ki živijo v pragozdu in so praktično pozabljeni od vseh državnih in cerkvenih struktur. Naučil se je njihovega jezika, prevedel jim je liturgične knjige, skrbi za njih v vseh pogledih. Zadnjih deset let veliko časa posveti izobrazbi katehetov, ki mu pomagajo pri poučevanju verouka. V letu 1994 je na njegovo pobudo začel oddajati svoj program cerkveni radio, ki ga je sam osnoval. Najprej je bil slišen samo pet kilometrov naokoli, v svetem letu 2000 pa je bil slišen že skoraj po celi njegovi župniji. Radijski program je predvsem izobraževalen in informativen, šele nato verski. Program pripravljajo v treh indijanskih jezikih.
Škofovsko posvečenje je prejel v San Ramonu 7. aprila 2002. Škofovstvo je sprejel, ker so ga tudi njegovi sobratje spodbujali, namreč da je to velika prednost Indijancem, ker bodo imeli svojega škofa, ki z njimi živi. Za škofovsko geslo si je izbral misel svetega Frančiška: Orodje Tvojega miru. Sam je pojasnil svoje škofovsko geslo: "Moj ideal je mir. Želel bi biti orodje miru, ker verujem, da ima naša molitev veliko moč pred Bogom."
Po večih letih se je tokrat vrnil v Evropo in kljub obilici obveznosti prišel v župnijo svojega krsta v Lendavo.
Tako je v sredo 5. oktobra 2011 v lendavski cerkvi daroval sveto mašo, h kateri je prišlo veliko vernikov, predvsem mladih. Govoril je o naravi njegovega dela z ljudstvi v pragozdu. Z zanimanjem smo mu prisluhnili.
Po končani slovesni maši je bilo z njim druženje, h kateremu je prišel tudi domači škof dr. Peter Štumpf in generalni vikar monsinjor Franc Režonja.
Martin Dolamič Konrad
župnijski upravitelj
Župnije Lendava