BENEDIKT JOŽEF LABRE

16.04.

Rodil se je l. 1748 v vasi Amettes v Franciji kot prvi od petnajstih otrok premožnih staršev. Starši so želeli, da bi med tolikimi otroki vsaj eden postal duhovnik. Najbolj sta računala na Benedikta, zato sta ga poslala k očetovemu bratu, ki je bil župnik nedaleč proč, vendar ni kazal posebne vneme za učenje. Bolj sta ga pritegovala molitev in premišljevanje. Po stričevi smrti je bil nekaj časa doma, nato so ga zaupali stricu po materini strani, ki je bil dober in spokoren duhovnik. Ta je bil prepričan, da Benedikta Bog kliče v kakšen strog samostan. Najprej ga je priporočil kartuzijanom, ki so ga sprejeli, nato zaradi pomanjkljive izobrazbe odslovili. Poskusil je pri trapistih, vendar je bil tam ves razdvojen. Zapustil je samostan, ker je začel spoznavati, da ga Bog ne kliče za redovnika, marveč mu je namenil, da ko 'blodeči romar' živi dalje v popolni odpovedi svetu in življenje. Neznani duhovnik, ki ga je kmalu zatem srečal, ga je v tem potrdil in Benedikt je zdaj našel svoj notranji mir. TAko je začel živeti kot romar in berač, do smrti je blodil po evropskih cestah kot romar od enega svetišča do drugega. Od jeseni leta 1776 se je dalj časa mudil v Rimu. Neprestano pomanjkanje in osebno zatajevanje sta ga izčrpala telesne moči in tako je pozimi leta 1783 umrl. Upodabljajo ga v spokorniški romarski obleki.