| 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
Odgovori škofa dr. Petra Štumpfa
sreda, 30.03.2011
Odgovori soboškega škofa ordinarija dr. Petra Štumpfa novinarju Vestnika Andreju Bedeku na njegova vprašanja v zvezi z zlorabo krščanskih simbolov na maškaradi v Ljutomeru 2011
1. Kako komentirate spravno molitveno uro zaradi pustovanja v Ljutomeru?
Mnogi se pri pustovanju spozabijo tako daleč, da ponižujejo človeško dostojanstvo in svetost Boga. Zato imajo po vsem svetu po župnijah in škofijah v dneh pustovanja molitvene ure v spravo za žalitve Boga. Ko sem še bil dijak na Srednji verski šoli v Želimljem, smo na dan pusta imeli podobno molitev kot v Ljutomeru, nato pa smo na primeren način pustovali. Ustanovitelj salezijancev sv. Janez Bosko je dejal mladim: »Veselite se, igrajte se, vendar ne žalite Boga.« Tudi sam pripadam redovni družbi salezijancev in zato sem glede molitve v Ljutomeru izhajal iz te prakse.
2. Je res, da je bilo zagroženo (vi, ki ste vodili mašo ali župnik Andrej Zrim), da če se verniki ne udeležijo te maše, ne bo blagoslova velikonočnih jedi?
Nismo obhajali svete maše, ampak smo izpostavili v enourno čaščenje Najsvetejše v monštranci. Nikomur ni bilo nič zagroženo. Ko sem na internetnih straneh videl povorko v Ljutomeru, mi je bilo takoj jasno, da gre za zlorabo verskih simbolov: križa, hostij, ciborija in mašnih oblačil. Gospoda župnika Andreja Zrima sem samo prosil, naj povabi vernike k molitvi, da bomo molili v spravo za žalitev Boga. Molitve se je udeležilo okrog petdeset ljudi. Že otroci, ki se pripravljajo na prejem zakramenta svete birme, morajo vedeti na pamet Deseti božjih zapovedi in jih tudi razložiti. V učbeniku Pridi Sveti Duh, ki ga pri učenju uporabljajo pripravniki na prejem svete birme, je glede druge zapovedi Ne skruni božjega imena povsem jasno zapisano tole: »Govorjenje proti Bogu ali sramotenje Boga z grdimi izrazi ali preklinjanje pa je bogokletje, ki skruni božje ime. Sramotiti ne smemo niti ime najbližjega, zato tudi ne ime Boga, svetih oseb (pomeni: Božje Matere Marije, svetnikov in ljudi, ki so se posvetili Bogu; papeža, škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic), krajev (pomeni: cerkva, kapelic, oltarjev) ali stvari (pomeni: križev, svetih posod, kipov ali slik svetnikov, mašnih oblačil). Preklinjanje Boga in nepremišljeno izgovarjanje njegovega imena je v popolnem nasprotju z resnično krščanskim prepričanjem in hudo pačenje osebnega odnosa do njega. Četudi je to postalo navada v kakem kraju ali skupini, se kristjani z njo ne smemo nikoli sprijazniti« ( prim. Pridi Sveti Duh, str. 66-67). Pomen druge božje zapovedi morajo torej vedeti že otroci, še prej pa odrasli. Seveda ne gre vse metati v en koš in tudi teren »bogokletja« je spolzek ter lahko namesto svobode prinese komu tudi omejitev verskega izražanja. Dejstvo pa je, da je le potrebno prepoznati načrtno in javno provociranje ter se tudi jasno opredeliti do njega.
3. Zakaj ne sprejemate satire in humorja, s katerim so v času pusta ljudje obeležili aktualne dogodke, če pa je tudi sama Cerkev priznala denarne težave mariborske nadškofije?
Sam se rad pošalim, tudi na svoj račun. To je v javnosti znano. Šale na račun drugih pa mi niso všeč, še posebej, če je posameznik ali skupina ljudi v stiski. Ne odobravam pustnega norčevanja iz politikov, niti v tem primeru iz mariborske nadškofije. Tudi če so krivi, imajo ti ljudje svoje dostojanstvo in jih to boli. Žalitev ne more biti vzrok za veselje. Med takšnim ravnanjem in javnim linčem je zelo tanka meja. Kaj pa če bomo mi, ki se danes privoščljivo smejimo iz teh, ki so sedaj v stiski po lastni krivdi, morali že jutri pritiskati na tuje kljuke in prositi miloščine za preživetje? Bog naj nas obvaruje tega!
4. Se ne bojite, da ste se s spravno molitveno mašo nevarno približali temu, da se verniki na javnih prireditvah ne bodo več upali pojaviti brez dovoljenja Cerkve, saj se bodo bali podobnih ukrepov kot je bila spravna maša v Ljutomeru?
Tudi sam imam vest in se zelo bojim, kako me bo Bog nekoč sodil. Moja naloga je, da tudi v javnosti povem, kaj je prav in kaj ni. To je zelo težko in zame je to najhujše breme. Škofa v Murski Soboti nimamo samo zato, da bo prihajal na slovesnosti, kjer je vedno vse lepo in prav, ampak tudi zato, da med ljudmi ohranja svetost Boga, dostojanstvo ljudi in tudi ustanov, ki so namenjene občemu blagru. Molitev v Ljutomeru ne bi smela nikogar prizadeti. Skoraj vse župnije v naši škofiji imajo vsak teden molitveno uro pred Najsvetejšim. Vedno končajo molitveno uro z molitvijo v spravo za bogokletje. Tako bomo molili še naprej, tudi ob pustu. Če je molitev kazenski ukrep, potem smo pa res tik pred koncem sveta! Stvari o veri je potrebno poznati, dobro poznati. Mene skrbi verska neizobraženost mnogih ljudi. Osnove o krščanstvu bi morali poznati tudi tisti, ki ne verujejo. Nevednost lahko pripelje do tega, da se sedaj čudimo, da ne rečem celo pohujšujemo, če škof pride molit v Ljutomer. In kje si pridobiti versko izobrazbo in humano oliko? Očitno je ura verouka na teden premalo…
+Peter Štumpf, soboški škof
