| januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
OTON, škof
02.07.
ok. 1062-1139
Oton se je rodil v obubožani plemiški družini na Švabskem. Že v otroških letih je izgubil starše. Njega in brata Friderika je usoda privedla v Poljsko, kjer je Oton postal duhovnik. Ko je obiskal domovino, je v Regensburgu srečal kraljično Judito, sestro kralja Henrika IV., ki se je odpravljala na poljski dvor kot nevesta vojvoda Vladislava. Sprejel je njeno ponudbo, da pride na dvor za kaplana, toda kralj Henrik IV. ga je zadržal pri sebi. Najprej je nadzoroval gradnjo stolnice v mestu Speyer, nato pa je postal dvorni kaplan ter kmalu še državni kancler. V investiturnem boju se je trudil za popolno nepristranskost: iskal je le tisto, kar je bilo koristno za obe strani – za Cerkev in za državo, zavračal pa je vse, kar je povzročalo razdor. Leta 1102 je postal škof v Bambergu. Poljski kralj Boleslav III., sin vojvodinje Judite, je bamberškega škofa Otona prosil, naj pošlje krščanskih misijonarjev med poganske Pomorjane, prebivalce med rekama Odro in Vislo na poljskem ozemlju. V letih 1124 in 1125 je Oton na tem področju ustanovil pomembna cerkvena središča. Tako se je krščanstvo utrdilo in Otonu po pravici gre naslov »apostol Pomorjanov«. Pri dušnopastriskem delu v domači škofiji se je opiral na redovnike. Pospeševal je širjenje novih redovnikov premonstratencev in cistercijanov v slovanske dežele. Število njegovih samostanskih ustanov je naraslo na 27 v sedmih škofijah. Veliko je gradil. Pri vseh svojih ustanovah je gledal najprej na to, da so bile združene z dobrodelnostjo. Bogat na dobrih delih se je 30. junija 1139 preselil v večnost. Že petdeset let po smrti je bil slovesno razglašen za svetnika.
Na današnji dan godujejo tisti, ki jim je ime Oton, Oto ali Odon.
Oton se je rodil v obubožani plemiški družini na Švabskem. Že v otroških letih je izgubil starše. Njega in brata Friderika je usoda privedla v Poljsko, kjer je Oton postal duhovnik. Ko je obiskal domovino, je v Regensburgu srečal kraljično Judito, sestro kralja Henrika IV., ki se je odpravljala na poljski dvor kot nevesta vojvoda Vladislava. Sprejel je njeno ponudbo, da pride na dvor za kaplana, toda kralj Henrik IV. ga je zadržal pri sebi. Najprej je nadzoroval gradnjo stolnice v mestu Speyer, nato pa je postal dvorni kaplan ter kmalu še državni kancler. V investiturnem boju se je trudil za popolno nepristranskost: iskal je le tisto, kar je bilo koristno za obe strani – za Cerkev in za državo, zavračal pa je vse, kar je povzročalo razdor. Leta 1102 je postal škof v Bambergu. Poljski kralj Boleslav III., sin vojvodinje Judite, je bamberškega škofa Otona prosil, naj pošlje krščanskih misijonarjev med poganske Pomorjane, prebivalce med rekama Odro in Vislo na poljskem ozemlju. V letih 1124 in 1125 je Oton na tem področju ustanovil pomembna cerkvena središča. Tako se je krščanstvo utrdilo in Otonu po pravici gre naslov »apostol Pomorjanov«. Pri dušnopastriskem delu v domači škofiji se je opiral na redovnike. Pospeševal je širjenje novih redovnikov premonstratencev in cistercijanov v slovanske dežele. Število njegovih samostanskih ustanov je naraslo na 27 v sedmih škofijah. Veliko je gradil. Pri vseh svojih ustanovah je gledal najprej na to, da so bile združene z dobrodelnostjo. Bogat na dobrih delih se je 30. junija 1139 preselil v večnost. Že petdeset let po smrti je bil slovesno razglašen za svetnika.
Na današnji dan godujejo tisti, ki jim je ime Oton, Oto ali Odon.
