Turnišče - Marijino vnebovzetje

Povzeto iz škofovega nagovora:

»Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!«
Dragi romarji, bratje in sestre!
S temi besedami je Elizabeta objela Marijo, ko je ta prestopila prag njene hiše. S temi istimi besedami danes Nebeška Mati Marija na tem svetem kraju objema vas. Nismo prišli sem, da bi občudovali nedosegljivo kraljico, ampak smo prišli k Materi, ki je prehodila zahtevno pot vere. Praznik vnebovzetja nam sporoča: blagor ti, ki veruješ.
Blagor ji…
V svetopisemskem jeziku blagor ne pomeni le kratkotrajne sreče ob lepem dogodku. Pomeni globok notranji mir in veselje, ne glede na zunanje okoliščine. Elizabeta Marije ne razglaša za blagrovano, ker bi bilo njeno življenje brezskrbno in udobno. Resnica je bila nasprotna: tvegala je sramoto, rojevala v Betlehemu, bežala v Egipt in trpela pod križem. Biti blagrovan ne pomeni odsotnosti težav, temveč navzočnost Boga sredi vsakdanje teže. Marija je bila notranje srečna, ker se je pustila globoko zasidrati v Bogu. Človek danes svoje življenje pogosto sidra v delu, uspehu ali materialni gotovosti, kar nam jemlje moči. Marijino življenje pa razodeva, da je sidro v Bogu tisto, ki daje varnost, gotovost v veselju in v stiskah.
… ki je verovala…
Elizabeta ne hvali Marije, ker bi vse razumela ali imela vse odgovore. Blagruje jo, ker je verovala. Verovati ne pomeni popolnoma razumeti; naš razum ima omejitve. Vendar vera ni naivna. Marija je verovala Tistemu, čigar dobroto je že poznala iz lastne izkušnje. Imela je svobodo, da bi rekla tudi »ne«, a je v zaupanju Bogu izrekla svoj »zgodi se«. Podobno nebesa danes čakajo na naše zaupanje, ko izgubljamo nadzor nad življenjem, Bog pa moleduje, naj mu prepustimo krmilo. Tudi ko ni zunanje svetlobe ali angelskega pozdrava, kakor pri Marijinem oznanjenju, v srcu ostaja žarek Božje besede in navdih Duha, zavest, da nas Bog nikoli ne neha ljubiti in vabiti, da bi sodelovali z Njim.
… da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!
Gospod je dal svojo besedo brez podrobnih razlag, kako se bo vse izteklo. Marijina vera je trdno prepričanje, da je Božja obljuba zanesljiva in da doseže svoj cilj tudi takrat, ko se človeku zdi nemogoče.
Današnji praznik nas vabi, da resno vzamemo seme vere, ki je položeno v nas. Vabi nas, da se pustimo najti Bogu v situacijah vsakdanjega sveta – v delu, počitku, preizkušnjah, vzponih in padcih. Če bomo tam verovali, da smo Očetovi ljubljeni otroci, bomo lažje prepoznali izpolnitve tega, kar nam Gospod govori po Božji besedi, po Svetem Duhu, svetu … Naj naše življenje po Marijinem zgledu postane blagrovano, da bo svet ob nas postajal to, kar je Bog nekoč sanjal, da bo.