Lendava - Halasov shod - pridiga

ponedeljek, 16.03.2026

Dragi bratje in sestre, zbrali smo se na poseben večer. Na dan, ko se spominjamo mučeniške smrti Božjega služabnika Danijela Halasa. Ta spomin ni samo pogled nazaj v zgodovino. Je predvsem trenutek, ko razmišljamo: kaj nam danes govori njegovo življenje? Kaj nam govori njegova smrt? In kaj od nas pričakuje Bog?
Pred 81 leti, prav na današnji večer, se je Danijel Halas vračal iz Lendave, kjer je kot duhovni voditelj spovedoval redovnice, šolske sestre. Delal je to, kar je bil kot duhovnik poklican delati: prinašati ljudem Božje usmiljenje. Ko se je vračal proti svoji župniji Velika Polana, ni vedel, da bo to njegova zadnja zemeljska pot.
Sovraštvo do vere in duhovništva je ob Muri sprožilo puške. Njegovo življenje se je na zemlji kruto končalo. Toda mi verujemo nekaj globljega: tam, kjer je nasilje končalo njegovo življenje, se je dopolnila njegova duhovniška daritev.
Evangelij, ki smo ga slišali danes, nam pripoveduje o očetu, ki pride k Jezusu zaradi sovjega bolnega sina. Pride z veliko skrbjo v srcu in prosi Jezusa: »Gospod, pridi, preden moj otrok umre.« Evangelist pove nekaj zelo pomembnega: Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus: »Pojdi, tvoj sin živi.« In je šel. Ni še videl čudeža. Ni še vedel, kaj se bo zgodilo. Toda zaupal je Kristusovi besedi.
Bratje in sestre, to je vera. Vera ni vedno gotovost. Vera je zaupanje in odnos. Vera je hoja naprej, tudi ko ne vemo in vidimo vsega.
Življenje Danijela Halasa je bilo takšna pot vere. Bil je duhovnik med svojimi ljudmi. Ni bil človek velikih govorov ali iskanje slave. Bil je preprost in goreč pastir, ki je molil, spovedoval, oznanjal evangelij in spremljal ljudi v njivnem vsakdanjem življenju.
Toda prišel je čas, ko je vera v Boga postala nezaželena. Prišel je čas, ko je politični režim hotel utišati glas Matere Cerkve. Hoteli so izriniti Kristusa iz družbe, iz javnega življenja, iz src ljudi. V takih časih se vedno pokaže, kdo je pripravljen ostati Bogu zvest.
Danijel Halas je ostal zvest do konca. V januarju smo pokopali faranko iz Velike Polane, ki ji je dobri Bog namenil 103 leta življenja. Ko sva se pogovarjala, mi je dejala, kako živo se spomni zadnje pridige Danijela Halasa – v nedeljo preden so ga ubili. Rotil je ljudi, naj ne zapustijo Jezusa. Vabil je, naj ostanejo zvesti Kristusu za vsako ceno, kar koli bo.
Za to prepričanje in popolno zvestobo je samo čez nekaj dni postal resnični Kristusov pričevalec – mučenec.
Zgodovina nas uči nekaj zelo pomembnega. Veliko režimov je v zgodovini poskušalo utišati evangelij. Veliko sistemov je poskušalo uničiti Kristusovo Cerkev. Veliko ideologij je verjelo, da bodo izbrisale Jezusovo ime iz src ljudi. Pa vendar – evangelij ostaja.
Imperiji so padli. Ideologije so izginile. Sistemi so se zrušili. Kristus pa ostaja.
In vedno bodo na svetu ljudje, ki imajo radi Kristusa. Vedno bodo ljudje, ki bodo resnično verovali. Vedno bodo ljudje, ki bodo z vero molili. To je skrivnost Matere Cerkve – Božje ustanove. Cerkev ne živi zaradi moči, vpliva ali položaja. Cerkev živi, ker v srcih ljudi gori ljubezen do Jezusa Kristusa.
Da bo tudi v naših srcih takšna ljubezen, potrebujemo pričevalce. Potrebujemo ljudi, ki nas spominjajo, da je vera vredna življenja.
Tak človek je bil Danijel Halas. Njegovo življenje nam govori, da zvestoba Bogu in ljubezen do Kristusa nikoli ni izgubljena. Darovano življenje nikoli ne ostane brez sadov.
Mi, ki smo se zbrali na tem shodu, verujemo, da je Danijel Halas pri Bogu. Verujemo, da je njegovo življenje že doseglo cilj, ki ga vsi iščemo – nebeško kraljestvo. In zato danes molimo, da bi tudi vesoljna Cerkev potrdila to prepričanje in ga razglasila za blaženega.
Toda, bratje in sestre – pot svetnikov se vedno začne pri ljudeh. Začne se pri ljudeh, ki molijo, ki se izročajo njihovi priprošnji. Zato Danijel Halas ne sme ostati samo zgodovinska osebnost iz naših krajev. 
Priporočajmo se mu v vsakdanjih stvareh, v družinskih skrbeh, v težkih trenutkih, tudi v iskanju vere.
Prosimo ga lahko čisto preprosto: »Danijel Halas, pomagaj mi ostati zvest Kristusu. Pomagaj mojim družinskim članom. Izprosi nam razumevanje. Posreduj za mene pri Bogu za moje potrebe.«
Današnji molitveni shod nam nežno sporoča, da je Danijel Halas naš zaveznik in prijatelj pri Vsemogočnem Bogu. Njegova zvestoba nas spominja na nekaj zelo preprostega, a zelo ohrabrujočega: Evangelij ne bo nikoli izginil. Kristus ne bo nikoli zapustil sveta. In vedno bodo na svetu ljudje, ki ga bodo ljubili. Naj bomo vedno tudi mi med njimi! Danijel Halasa – izprosi nam to milost. Amen.