Kamen je odvaljen od groba

Bratje in sestre v Kristusu!

Evangelist Janez začenja vest o Jezusovem vstajenju s prvim dnevom tedna, ko je prišla Marija Magdalena navsezgodaj h grobu, kjer je bil kamen od groba odvaljen in Gospoda ni bilo. Za ves svet je bil tedaj še en običajni delavnik, ko so se ljudje odpravljali po svojih opravkih in so pred seboj videli še en običajni teden. Nekaj ducatov pa jih je tistega prvega dne v tednu še precej prestrašenih trepetalo, kaj bo z njimi, ker je bil njihov Gospod, Jezus Kristus, kruto pokončan. 
Verjetno je Marijina novica učencem zbudila še več vznemirjenja. A neustavljivi val o veliki novosti, ki je spremenila svet, se je v tistem trenutku že sprožil. Do konca tistega prvega dne v tednu so nekateri že poročali o tem, da so videli Gospoda. Nekateri so ga s težavo prepoznavali; da bi namreč tisti, ki so ga videli umreti na križu in položenega v grob znova živel, je presegalo vsako človeško predstavo. Grob je bil do tedaj edina nespremenljiva gotovost; z Jezusovim vstajenjem je grob postal prehod k Očetu. Vera v to Božjo moč odmeva danes v naših cerkvah, kjer se zbiramo k vstajenjskemu bogoslužju in postajamo del tistega vala, ki se je začel s tistim prvim dnevom tedna ob praznem grobu.
Za marsikoga je morda danes običajna nedelja – dan počitka ali dela v dežurnih službah. Morda mnogim tudi danes bolezen, samota, neuspeh razžira srce in telo. Toda val oznanila, da je Oče Jezusa obudil, zmore premakniti kamen, ki obtežuje življenje. Če je za Boga grob premagljiv, lahko spreminja vsako človeško situacijo in vliva smisel tudi tam, kjer se zdi, da upanja ni več.
Vest o praznem grobu je Marija Magdalena prinesla Simonu Petru in drugemu učencu, ki ga je Jezus imel rad. Ta drugi učenec si danes ti, sem jaz, ki znova poslušava vest, ki je ni mogoče utišati: Bog Oče je Jezusa obudil in živi. Dragi bratje in sestre, škofje vam želimo, da bi val tolažbe in upanja zaradi Jezusovega vstajenja, oblival tudi vaša srca in jim dajal Božjega miru.
dr. Jaanez Kozinc, soboški škof