Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Življenje po veri nas vodi k notranji svobodi, k notranji samostojnosti, da bi znali vse presojati z lastno glavo, da bi bili OSEBNOST." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Katere po vrsti bodo Stopinje 2021 ?
  30
  40
  48
  50
  53
  60
  77
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  2020  2021  
januar  februar  marec  april  maj  

Škofov nagovor na 3. postno nedeljo

nedelja, 07.03.2021


Nagovor soboškega škofa ordinarija na 3. postno nedeljo, 7. marca 2021, v soboški stolnici in na Radio Ognjišče

 

Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci.

Najbrž ste že videli ali brali kaj o relikvijah svetnikov. Pomembni eksponati za marsikatero svetišče so to: ljudje prihajajo, nekateri molijo, drugi se čudijo. Največkrat gre za posmrtne ostanke svetih mož in žena, ki jim je Cerkev priznala čast oltarja. Poznamo tudi relikvije, ki so povezane z osebnostjo Božjega Sina Jezusa Kristusa. Najbolj je poznan Turinski prt, v katerega bi naj po smrti domnevno ovili mrtvo Jezusovo telo. Ta prt hranijo v stolnici v Turinu in je v njega vtisnjena podoba trpečega, bičanega in z žeblji ter s trenjem prebodenega moža tridesetih let življenja. Obstaja tudi domnevna sulica, ki bi naj prebodla Jezusovo srčno stran, potem relikvija Jezusove suknje, za katero bi naj žrebali vojaki na Kalvariji in jo sedaj hranijo v stolnici v Trierju v Nemčiji. Mnogo legend kroži tudi o svetem gralu ali svetem kelihu, ki bi ga naj Jezus uporabljal v dvorani zadnje večerje. O tem so posneti celo filmi z mnogimi fantazijskimi in špekulativnimi dodatki.

Danes pa smo v evangeliju slišali še o enem artefaktu: o biču v Jezusovih rokah. Za ta bič  se ne ve, ali še kje obstaja. Morda je kje, morda pa ne. Zanimivo, da je Jezus vzel v roke tudi ta pripomoček, ki so ga nekoč uporabljali pri živini.

Bič vsekakor ni miroljubno sredstvo. Je simbol strahovlade, nasilja, krotenja, v najbolj blagih obliki pa je tudi simbol cirkuških predstav, saj jih uporabljajo krotilci divjih živali.

Jezus si je bič spletel iz vrvi. To daje misliti na njegovo rokodelsko izkušnjo tesarstva. Tesarji so namreč morali znati spletati vrvi in delati prav umetelne vozle, da so lahko povezovali tramove in druga lesna ogrodja. V Jezusovem času do žebljev ni bilo mogoče priti na lahek način. Potrebno jih je bilo skovati, zato pa si potreboval železo, oglje, predvsem pa umetelnega kovača. Pri spletanju vrvi je bilo lažje priti do materiala, saj so takrat ljudje doma gojili konoplje ali lan in se je tudi iz tega dalo kaj splesti. In to je storil Jezus. Bič je spletel iz vrvi z jasnim namenom. Bil je očitno zelo razhuden, da je to storil. Ni šlo za čustven izbruh. Šlo je za dolgotrajno zadevo. Če bi šlo za trenutni naval jeze, bi Jezusa že zdavnaj minilo med samim spletanjem biča. Toda Jezus je bil res močno razburjen: iz hiše njegovega Očeta so naredili tržnico. Tempelj so spremenili v kraj trgovanja, kjer so se delali veliki posli na račun daritvenih živali pa najbrž še kakšne postranske finančne špekulacije. Za Jezusa je bilo to strašno in nepojmljivo. Tako strašno, kot če bi nekdo prodajal lastnega očeta na trgu za sužnje, da bi si s tem zaslužil denar za boljši standard. Ali pa če smo še bolj nazorni. Kot če bi nekdo prodal lastno mater, da bi lahko s tem denarjem šel na Maldive ali v Dubaj ali kakšno drugo mondeno letovišče.

Prodajati tisto, kar je najbolj sveto, da bi potem jaz lahko na ta račun služil, pridobival in užival, je skrajno sprevrženo.

Jezusovo razburjanje glede svetosti templja nam najbrž še vseeno zveni kar močno groteskno in povsem neprimerno.

Pa se nekoliko ozrimo v naš čas:

Kaj pa kraja žlebov po cerkvah, pa napadi na župnike in ropanje svetega posodja in cerkvenih blagajn? Tega je danes toliko, da smo se na to že celo navadili. Nihče se več temu ne čudi ali da bi se nad tem zgrozil. Tako pač je in pika. In prav ta navajenost na tempeljsko nenormalnost, ko so tam mešetarili z živalmi zaradi zaslužka, je krepko motila Jezusa. On tega ni bil navajen. Oziroma, sploh ni hotel, da bi bil tega navajen. Vzel je bič, in z njim vse izgnal iz templja: z voli in ovcami vred. Ni dovolil, da bi iz hiše njegovega Očeta delali tržnico. Seveda si je Jezus s tem dodatno nakopal sovraštvo med tedanjimi judovskimi duhovniki, ki so tudi živeli od tega prekupčevalskega posla in to mu je še bolj približalo njihovo smrtno obsodbo. Jezus pa se na to ni oziral. Iz svetosti templja se ne bo nihče norčeval. Jezus tega ne dovoli in konec – tukaj zanj ni debate.

Svetost Božjega bivanja med nami, nekdaj v templju, danes po naših cerkvah je resnično nekaj tako neizmernega in nam nedoumljivega, da si tega niti ne moremo predstavljati ne razumeti. Boga na noben način ne moremo nikdar dovolj počastiti.

Največji in najbolj edinstven način počastitve Boga je sveta maša. Vse drugo je zdaleč za tem. Sveta maša pa je zato največja in najpopolnejša počastitev Boga na zemlji, ker je to še zmeraj tista prava in resnična, predvsem pa živa daritev Jezusa na križu, ista kot se je zgodila pred dva tisoč leti na Kalvariji. Takrat se je zgodila na krvavi način, sedaj pa se dogaja na nekrvavi način na naših oltarjih. To bi nas moralo zelo, zelo pretresti, ne samo v veri, ampak do globine naših čustev.

Jezus je bil pretresen na plehkostjo in plitvostjo človeške narave, ki si lahko povsem izpridi zaradi denarja. Takšni izprijenosti ni nič mar za Boga. Takšni izprijenosti niso mar ne osebe in ne kraji, ki so posvečeni Bogu. Po biču sodeč bi lahko Jezusu lahko  pripisali kolerični ali vzkipljivi značaj. Prav: značaj gor ali dol. Ko gre za Božjo svetost, takrat odpadejo vse človeške kvalifikacije o značaju, strpnosti ali nestrpnosti, dialogu, humanosti in ne vem kaj še vse. Dobro vemo, česar vse smo ljudje sposobni pri izmišljevanju neštetih pretkanosti, samo da bi bili mi bolj pametni in pomembni od Boga, da ne rečem še bolj celo vsemogočni in pravični.

Ali se ne dogaja, da smo prodali Boga v zameno za kriptovalute ali bitkojne, ki jih mnogi častijo po božje in se mogoče že tudi nam cedijo sline po njih?

Ali nismo prodali Boga pri mešetarjenju z življenjem nerojenih otrok in se pri tem hvalimo, da smo pa sedaj mi gospodarji življenja?

Ali nismo prodali Boga v grozovito poneumljeni razpravi o smiselnosti evtanazije, tej sladke smrti, ki se nam vsiljuje kot odrešitev od vsega tistega, kar pa je Jezus vzel za sredstvo odrešenja vsega sveta – to je trpljenja?

Ni se zgodila samo prodaja, temveč dobesedno razprodaja Boga – po koščkih. Že smo tako daleč, da si mnogi pomišljajo obstoj človeštva v popolni odsotnosti in nepotrebnosti Boga. In pri tem si obetajo nekakšno mirovno stanje; nekakšno občečloveško svetovno religijo, ki nič drugega kakor ohola ošabnost.

V svoji jezi z bičem v rokah je Jezus videti res nenavadno, glede na to, da ga predvsem častimo kot usmiljenega, dobrotljivega in prizanesljivega. Precej pobožnosti imamo v tej smeri, kar je tudi prav. Rožni venec Božjega usmiljenja in njemu podobne molitve so zelo primerne, vendar samo do tedaj, dokler je v nas odgovornost, ki jo imamo do zla v sebi in okoli nas. Nikakor ni dobro prositi Boga za njegovo usmiljenje, obenem pa se prepričevati, da smo pa sedaj storili dovolj ali pa celo vse. Ne. Smo samo še na pol poti. Prvi del poti je res neizmerno usmiljenje, ki ga ima Bog do nas. Drugi del pa še ostane naša dolžnost.

Pokojni škof dr. Jožef Smej je v svoji pomenljivi knjigi Po sledeh zlatega peresa zapisal: 'Včasih je treba celo poljubiti bič, ki nas tepe, saj bi bili brez njega kakor nemaren, len konj in bi ne šli naprej.'

Škof Smej nas opozarja, da moramo v sebi bedeti in predvsem premagovati duhovno lenobo, ki nas uspava pred odgovornostjo, da moramo sebi delati tudi neke vrste prisilo, da lahko napredujemo v osebnem spreobrnjenju in tako tudi v duhovni rasti. Gre za pokoro, ki nam jo nalagajo drugi, nemalokrat celo s hudobijo; gre za bolezni in trpljenje, ki nam ga naloži življenje; gre za marsikaj, kar nas dobesedno tepe in včasih meče tudi ob tla. Tega si ne želimo in tega se vsi otepamo. Vsi ti biči lahko postanejo za nas prave zadušljive zanke, v katere se zapletamo toliko bolj, kolikor bolj nam postajajo prekletstvo. Tako se samo dušimo v sebi, še bolj zbolevamo, še bolj tonemo v mračne misli, še bolj postajamo sovražni do sebe, drugih in do Boga.

Postni čas je tudi čas pogleda na tisti bič, ki nas v življenju najbolj tepe. Izročimo ga Jezusu v roke. Naj ga on vihti. Ne bo ga vihtel po nas, temveč po hudobnem duhu, ki nam grozi; po grehu, ki ga počenjamo; po vzrokih, ki so nas oddaljili od Boga; po razvadah, ki načenjajo naše zdravje; po besedah in dejanjih, ki so skrhali naše medsebojne odnose; po plehkosti, ki nas odvrača od spovedi; po prostodušnosti, s katero prejemamo sveto obhajilo; po duhovni zanemarjenosti, s katero smo zavrgli molitev…

V svoji uri trpljenja je Jezus dopustil, da so rimski vojaki z njim zamenjali vlogo biča. Tako je prestal strašno bičanje, da bi nas osvobodi od mnogih reči, ki nam škodijo. Saj smo vendarle tempelj Svetega Duha in zato Jezusu ni vseeno, kaj vse je v tem templju. Nenazadnje je prav zaradi očiščenja, osvoboditve in prebujenja od mrtvih tega templja šel v svojo smrt na križu in je tretji dan vstal.

Danes bi mogoče lahko celo molili: 'Molimo te Jezus in te hvalimo, ker si svojim bičem razgnal vse, kar ne spada v ta sveti tempelj, ki je naše telo in naša duša.'

Premišljujmo o tem in se Jezusu zahvaljujmo za njegovo pozorno skrbnost do nas. Ni mu vseeno, kakšni smo. Mnogo mu pomenimo in zato želi, da smo njemu podobni v svetosti telesa in duše.

Blagoslovljena naj nam bo 3. postna nedelja.

 

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 torek, 08.12.2020 - sreda, 08.12.2021

Leto svetega Jožefa

Papež z apostolskim pismom Patris corde napovedal Leto svetega Jožefa več ...


 petek, 19.03.2021 - sobota, 26.06.2021

Začetek Leta družine

Papež Frančišek napovedal začetek Leta družine Amoris Laetite več ...


 nedelja, 02.05.2021 - sobota, 08.05.2021

Prvi Mladinski festival

V nedeljo 2. maja ob 17. uri začenjamo 1. Mladinski festival v Murski Soboti več ...


 petek, 07.05.2021 - sobota, 15.05.2021

Priprava na zakon

preko Zooma več ...

Celotni seznam napovedi