Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"V družini si določite, kdaj in koliko boste molili. Od tistega pa nikoli ne odstopite." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Katere po vrsti bodo Stopinje 2021 ?
  30
  40
  48
  50
  53
  60
  77
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  2020  2021  
januar  februar  marec  april  maj  

Škofov nagovor ob prazniku sv. Jožefa

petek, 19.03.2021


Nagovor soboškega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa na praznik sv. Jožefa, 19. marca 2021, na Radiu Ognjišče

 

Spoštovani poslušalke, spoštovani poslušalci.

Sv. Jožef je bil nekako takšen, kot je bil moj oče.

Nekoč, med pridigo pri sveti maši, sem opazil, da je neka mlada žena pričela jokati. Mislil sem, da sem povedal kaj takega, kar jo je mogoče prizadelo. Po maši sem se srečal z njo in z njenim možem. Hotel sem ju vprašati, zakaj je žena jokala. Pa sta me prehitela. Povedala sta mi, da pričakujeta otroka in da je čas poroda blizu. Bojita se zapletov, hkrati pa se veselita novorojenega otroka. Pri sveti maši sta prosila Boga za pomoč. V tej stiski mešanih občutkov sem ju blagoslovil in zaželel, da bi se vse dobro izteklo.

Mnogo mladih mož in žena je v teh dneh v podobni situaciji: pričakujejo otroka. Nekateri prosijo za molitev, saj upajo na Božjo pomoč. Rojstvo otroka je dogodek pričakovanja, pa tudi strahu. Mnogo je tudi nezaželenih nosečnosti, ko pa si starši ne želijo otroka in tako mnogi otroci umirajo pred rojstvom ali pa po rojstvu doživljajo nesprejetost in hudo zapostavljanje in nemalokrat celo trpinčenje.

V takšno situacijo je vstopil tudi sam Bog. Da bi prišel med nas, si je izbral rojstvo. Vendar pa je tudi stiska Jožefa in Marije je bila velika, zelo podobna tistim, ki rojevajo otroke na begu pred preganjanji ali v veliki revščini in zatiranju. Stiska Jožefa in Marija se je nadaljevala tudi potem, ko sta morala pred morilskim Herodom skupaj z Božjim Detetom bežati v Egipt. Ta stiska je bila potrebna tudi za vse matere in očete, ki so doživeli ali pa še doživljajo stiske, žalosti in trpljenje zaradi svojih otrok. Zanje Jožef in Marija pomenita upanje, ki ne ugasne, dokler se ti starši v molitvi zatekajo pod njuno varstvo in priprošnjo pri Bogu za pomoč in rešitev.

Tudi zaradi mnogih stisk med ljudmi se je papež Frančišek odločil, da v Cerkvi z današnjim praznikom sv. Jožefa pričnemo obhajanje leto, ki je posvečeno temu velikemu svetniku, ki je bil skrben varuh Jezusu in njegovi Materi Mariji. Za to priložnost nam je papež Frančišek napisal zelo lepo pismo z naslovom Z očetovskim srcem. V svojem pismu nam papež lepo pove: »V našem življenju se velikokrat zgodijo stvari, katerih pomena ne razumemo. Pogosto je naš prvi odziv razočaranje in upor. Jožef svoja razmišljanja pušča ob strani, da naredi prostor za to, kar se dogaja, in ne glede na to, kako zelo skrivnostno se lahko zdi njegovim očem, to sprejme, prevzame odgovornost in se pomiri s svojo zgodovino. Če se ne pomirimo s svojo zgodovino, nam ne bo uspelo narediti niti naslednjega koraka, ker bomo vedno ostali talci svojih pričakovanj in posledično razočaranj. (…) Jožef ni človek, pasivno vdan v usodo. Njegova vloga je pogumna in močna. Sprejemanje je način, po katerem se v našem življenju kaže dar moči, ki prihaja od Svetega Duha. Samo Gospod nam lahko da moč, da sprejmemo življenje tako, kot je, da naredimo prostor tudi za protislovni, nepričakovani del bivanja, ki nas razočara. (…) Življenje vsakogar izmed nas se lahko čudežno vnovič začne, če najdemo pogum, da ga živimo skladno z evangelijem. In ni pomembno, če se zdi, da se je doslej vse obrnilo na slabo in so nekatere stvari nepovratne. Bog lahko stori, da med skalami poženejo rože. Tudi če nam naše srce kaj očita, je On »večji od našega srca in spoznava vse (1 Jn 3,20).«

Te papeževe spodbudne besede mi kličejo v spomin mojega očeta Jožefa. Umrl je lani na Svečnico. Dva dni pred smrtjo mi je dejal, naj doma poskrbimo, da bomo nekje, kjerkoli že, postavili kip svetega Jožefa. Na to očetovo željo se je dobrotno ozrl domači beltinski župnik Boris, ki je dal obnoviti čudoviti kip sv. Jožefa, ki ga je potem namestil v čaščenje na vidno mesto v župnijski cerkvi.

Moj oče ni veliko govoril o sv. Jožefu, vendar pa sem ob njem spoznaval, kakšen je bil sv. Jožef. Oče je bil pravičen in pošten, dosleden pri verski vzgoji otrok in spoštljiv ter ljubeč do moje mame. Nikdar ni izrekal kletve, ni grdo govoril, kmetom ni zaračunaval pomoči pri zdravljenju živine. Zanimal se je za ljudi. Imel je odličen spomin in je vedel, kdo je s kom v sorodstvu. Skupaj z mojo mamo sta rada delila drugim to, kar sta na vrtu ali njivi pridelala ter v hlevu zredila. Nista pričakovala povračila. Očetova mesečna plača je bila hkrati mamina. Denarja ni zadrževal zase. Oče je skrbel, da se je finančno pri nas doma vse dobro iztekalo.

Skupaj smo hodili k sveti maši. Skupaj smo molili in praznovali cerkvene praznike. Priprave na božič in veliko noč so bile pri nas nekaj tako lepega in slovesnega, da sem že kot otrok menil, da tako lepo lahko praznujejo samo še v nebesih. Najbolj smo bili doma veseli in počaščeni, ko je prišel k nam na obisk domači župnik ali kaplan. To je bilo, kot da bi sam Jezus vstopil v našo hišo.

Ko sva šla z očetom mimo domače cerkve ali pa mimo kapel in svetih znamenj ob poti, se je oče vedno pokrižal. Zame je bilo to včasih že skoraj nekoliko preveč. Zame da, za očeta nikoli. Na stara leta me je zaprosil, da mu preskrbim preprost in priročen molitvenik, da ga bo lahko nosil s seboj v žepu. Iz tega molitvenika je molil vsak dan, še sedaj je v tem molitveniku listek, na katerega si je zapisal skrivnosti Svetlega dela rožnega venca. Zanj so bile namreč te skrivnosti nove in se jih je moral naučiti na pamet. Po očetovih prstnih odtisih se pozna, da je največ molil litanije na čast Srcu Jezusovemu in litanije Matere Božje. Ta molitvenik imam sedaj v svoji osebni kapeli in sicer pri tabernaklju. Zame je to sveta knjižica, ker je iz nje molil moj oče: za mamo, za svoje otroke, za blagoslov v moji škofovski službi, za papeža, škofe in duhovnike, nove duhovne poklice, za tiste, ki trpijo, za rajne, za katere nihče ne moli.

V letih onemoglosti je oče vsak dan molil tri ure. Dejal sem mu, da je menih v svetu. Veliko je molil rožni venec, ki ga je vedno imel v žepu. Ko je bil v bolnišnici, je sedeč ob bolniški postelji molil rožni venec. Molil je tudi iz svojega molitvenika. Molil je tako neprisiljeno, da so ga nekateri bolniki, zdravniki in drugi bolnišnično osebje prosili za molitev. Na njegovo prijetno spodbudo so nekateri bolniki v bolnišnici prejemali svete zakramente. Ko je prihajal domov iz bolnišnice, so ga nekateri bolniki po telefonu klicali, ker bi se radi z njimi pogovarjali. Pred smrtjo sem mu večkrat podelil svete zakramente. Olajšano mi je dejal: »Joj, kako dobro mi dene, da mi prineseš Jezusa.«

Njegov pogreb je bil nekaj svetega. Veliko ljudi, meni znanih in tudi neznanih, se je prišlo od njega poslovit. Mislim, da ne za to, ker je njegov sin škof, temveč zato, ker je ta oče bil tudi zanje prijeten odsev sv. Jožefa. Moj oče mi je zapustil trojno dediščino: zaupljivo vero v Boga in v priprošnjo nebeške Matere Marije, pravičnost v odločitvah in dejanjih ter neomajno poštenost v vseh pogledih. To troje mi pomeni trajno dolžnost do očeta. Zame ni lahko biti takšen, kot je bil moj oče. Sem še zelo daleč od njega. Zato ga prosim, naj mi pri Bogu pomaga. Naj prosi sv. Jožefa za pomoč v mojih slabostih in tudi v situacijah, ko težko pridem do pravičnih in poštenih rešitev. Čutim, močno čutim ljubečo prisotnost sv. Jožefa in mojega očeta.

Če bi rad vedel, kakšen je bil sv. Jožef, potem vem, da je bil nekako takšen, kot je bil moj oče.

Papež v svojem pismu ob začetku leta sv. Jožefa lepo pove: »Jožefova sreča ni v logiki žrtvovanja sebe, ampak v darovanju sebe. V tem možu nikdar ne zaznamo razočaranja, ampak samo zaupanje. Njegov vztrajni molk se ne poglablja v pritožbe, ampak vedno v konkretna dejanja zaupanja.«

Pred nami je torej blagodejno leto sv. Jožefa. To je leto upanja, ker sv. Jožef nikoli ne zapušča nikogar, ki se zateka k njemu. On je vedno očetovski do nas in nas zato brani pred vsakim zlom.

Sveti Jožef, ženin Device Marije in Odrešenikov varuh. Izprosi nam milost, usmiljenje in pogum.

Naj nam bo blagoslovljen in blagodejen današnji praznik in celotno leto sv. Jožefa.

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 torek, 08.12.2020 - sreda, 08.12.2021

Leto svetega Jožefa

Papež z apostolskim pismom Patris corde napovedal Leto svetega Jožefa več ...


 petek, 19.03.2021 - sobota, 26.06.2021

Začetek Leta družine

Papež Frančišek napovedal začetek Leta družine Amoris Laetite več ...


 nedelja, 02.05.2021 - sobota, 08.05.2021

Prvi Mladinski festival

V nedeljo 2. maja ob 17. uri začenjamo 1. Mladinski festival v Murski Soboti več ...


 petek, 07.05.2021 - sobota, 15.05.2021

Priprava na zakon

preko Zooma več ...

Celotni seznam napovedi