Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"To je značilnost vere: Bogu dati vse! To je tudi smisel vseh daritev: zanesti se nanj. Brez tega noben dar nič ne pomeni. "B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Pod katerim geslom obhajamo 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
  Prekmurje živi
  V srcu Prekmurja
  Zlati mostovi
  Skupaj čez zlati most
  Odprite vrata Kristusu
  Stopinje do ljudi
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  
januar  februar  marec  april  maj  junij  
julij  avgust  september  oktober  november  december  

Škofova pridiga na praznik Kristusa Kralja vesoljstva

nedelja, 20.11.2016


Pridiga soboškega škofa ordinarija msgr. dr. Petra Štumpfa na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, 20. novembra 2016 v soboški stolnici

Dragi bratje in sestre!     

Danes, na praznik Kristusa Kralja, papež Frančišek z zapiranjem svetih vrat v cerkvi sv. Petra, tudi uradno zaključuje sveto leto usmiljenja. Papež Frančišek prosi, da bi molili ali darovali sveto mašo za vse žrtve spolnih zlorab. Ta strahotni zločin bremeni tudi Cerkev ? ne samo danes, ampak tudi v preteklosti. Spolne zlorabe Cerkev postavljajo na mesto levega in desnega razbojnika, ki sta trpela na križu zaradi hudodelstva. Ali Cerkev ostane ne Kristusovi levici, kjer je na križu trpel nespokorjeni razbojnik, ali pa Cerkev stopi na Kristusovo desnico, kjer je trpel razbojniki, ki se je spokoril in spreobrnil. V Cerkvi gotovo nihče ne zagovarja spolnih zlorab. Na žalost pa ni malo takih, ki vejo za spolne zlorabe, pa prikrivajo storilce. Njim se ne sme nič zgoditi, ker so tako častitljive osebnosti, nedotakljive, delavne in na videz zaslužne za Cerkev. Tej nedotakljivosti nekaterih oseb v Cerkvi so nasedli tudi nekateri škofje, da niso ukrepali kot to sama Cerkev zahteva po svojih zakonih. Papež Frančišek je neizprosen in tudi od takih škofov zahteva, da dajo svoj odstop. Spolne zlorabe so kot Kristusovi žeblji, ki vedno znova ranijo Kristusa in njegovo skrivnostno telo, ki je Cerkev. Kdor vztraja v spolnih zlorabah je zasmehovalec Kristusa na križu. Levi razbojnik je zasmehoval Kristusa na križu. Voditelji ljudstva so zasmehovali Kristusa na križu. Vojaki so zasmehovali Kristusa na križu.

Vse tri skupine, voditelji ljudstva, rimski vojaki in levi razbojnik Jezusu na križu kričijo: ?Reši sebe!? Takšno je tudi prikrito zasmehovanje storilca nad žrtvijo spolne zlorabe: ?Reši se pred mano, če se moreš. Nihče ti ne bo verjel. Mene poznajo kot poštenega in dobrega človeka.?

Jezus na križu molči. Prav ta molk s križa nam pušča dvome: ?Pa je Jezus Kristus res Mesija, Odrešenik sveta, če pa ne more rešiti niti sebe ne obeh razbojnikov?

To vprašanje ni samo od takrat.  Izziva ljudi tudi danes, tudi verne. Vsakič, ko nas prizadene prevara, krivica, pokvarjenost, nasilje, teptanje človekovih pravic, zločini ali pa celo grehi v Cerkvi, v nas butne dvom: Če je Jezus zares Odrešenik, Mesija, zakaj dovoli vse to? Ali ni Križani en sam poraz in nedorečenost?

Ozrimo se k spreobrnjenemu desnemu razbojniku. Grajal je svojega sotovariša v hudodelstvu in agoniji na križu. Luka zapiše: ?Drugi pa mu je odgovoril in ga grajal: 'Ali se ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? (Lk 23, 40)? Desni razbojnik je očitno že prejel milost spreobrnjenja, saj se je pričel bati Boga. Odprl se je Bogu in v njem dobil vso potrebno spoznanje in modrost. Zato je spreobrnjeni razbojnik lahko spoznal in priznal svojo krivdo in Jezusovo nedolžnost. To je tudi javno izpovedal: ?In midva po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega? (Lk 23, 41)! S tem ko je spreobrnjeni razbojnik vključil svojega sotovariša v odgovornost za hudodelstva, je hotel tudi njega popeljati na pot spreobrnjenja. Na nek način je postal apostol. Spreobrnjeni razbojnik je prvi pričevalec Jezusove nedolžnosti.

Samega sebe spoznati in priznati za grešnika, to ima veliko moralno vrednost. Pomeni, da je v meni še kanček resnice in pravičnosti. Pomeni, da hočem biti do sebe iskren in torej tudi drugim po resnici povedati kakšen sem. To je zelo pomembno na poti spreobrnjenja! Vemo, da to ni enostavno. Čutimo v osebnem življenju, kako težko je sebe imeti za grešnika in kako težko nekateri v Cerkvi priznavajo svoje zločine. Vendar pa takoj, ko priznamo svojo grešnost, se srečamo z nedolžnim Jezusom.

Spreobrnjenje ne more biti samo moralno dejanje, ampak je nujno tudi dejanje vere. Spreobrnjenje je neke vrste nova izpoved vere, ki odrešuje. To zelo jasno nakaže razbojnikova izpoved: ?Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo? (Lk 4, 42)! Razbojnik je Jezusa poklical po imenu. Mogoče je Luka hotel poudariti pomen tega imena: Bog rešuje.  Spreobrnjeni razbojnik je spoznal, da Jezus ima odločilno vlogo pri njegovi večnosti. Zato ga je imenoval za kralja, ker mu je pripisal kraljestvo.

Spreobrnjeni razbojnik je izpovedal vero v Kristusa Kralja. Na to vero Jezus odgovarja s kanonizacijo: ?Resnično povem ti, danes boš z menoj v raju? (Lk 23, 43). Jezus daje garancijo: ?resnično povem ti?? Pomeni ne boj se,  prisegam ti, zagotavljam ti. To je zaveza prisege med Jezusom in spreobrnjenim razbojnikom. Nihče, noben apostol, noben človek, ni od Jezusa prejel direktnega zagotovila, da bo z njim živel v raju. To zagotovilo je dobil samo spreobrnjeni razbojnik.

Primer spreobrnjenega razbojnika nas osvobaja strahu. Lahko premagujemo obup zaradi storjenih grehov. Pri tem ni nikakor zmanjšana naša svoboda, nasprotno, spreobrnjenje vključuje našo svobodo. Pot spreobrnjenja in pokore zahteva naše srce. Odločiti se moramo za temeljno izbiro: ločiti se od zla in se oklepati dobrega. Trenutke oddaljenosti od Boga moramo spremeniti v trenutke nenehne bližine in ljubeče intimnosti z njim.

Spreobrnjeni razbojnik se ni dal vplivati od svojega neskesanega tovariša v hudodelstvu, ki pa ni priznal svoje krivde in nedolžnosti Jezusu. Takšni so tudi vsi, ki ne priznajo svojih spolnih zlorab. To dejstvo pomeni, da je človek pred Bogom povsem svoboden, svoboden, da pred njim reče ?da ali ne?! Bog sam hoče našo svobodo. Če ne bi bili svobodni, ne bi mogli biti zaslužni za dobro ali pa ne bi mogli biti  odgovorni za zlo, ki ga delamo. Kadar svoboda stremi po dobrem, postane tudi moč pri zorenju osebnosti. Če svoboda stremi k zlu, osebnost ne zori, ampak propade. Samo v tej temeljni izbiri se lahko odločamo za ali proti Kristusu Odrešeniku. Sveti Avguštin o obeh razbojniki pravi: ?Eden žali, drugi veruje. Tisti ki je na sredi,  pa sodi!?

Ne delajmo si utvar o tem, da je na Kalvariji navzoče samo usmiljenje. Tam je tudi sodba. En grešnik gleda Jezusa, prosi za odpuščanje in Jezus ga sprejme v kraljestvo. Drug grešnik gleda Jezusa, toda ga preklinja. Zakaj ravnata tako različno? To je skrivnost človeške svobode in Božjega usmiljenja. Odločitev za spreobrnjenje izvira iz svobode, ki se sooča s temačno resničnostjo greha. Prav to soočenje svobode z grehom, grešniku odpira pot do resnice.
Evangelist Janez o tem pravi: ?Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas? (1 Jn 1, 8).  Ob tem pa seveda grešnik nastopa novo pot poštenosti in poguma. Priznati si, da sem grešnik, ki greši, to je začetek vrnitve k Bogu. Spreobrnjeni razbojnik je storil prav to. Priznal si je, da je grešnik. Zato je sprejel kazen za svoje zločine. To kazen je smatral za pravično. Svojo grešnost je priznal javno in pred tovarišem, s katerim je bil solidaren v hudodelstvu in pa pred samim Jezusom. Prav ob čudoviti Jezusovi nedolžnosti je spoznal temo greha, ki je ovila njegovo dušo.

Za tistega, ki je storil zločin spolnih zlorab ni druge poti, kot je pot spreobrnjenega razbojnika: priznati zločine,  kesati se svojih zločinov in za te zločine delati pokoro. Šele potem lahko tak človek prosi Jezusa, naj se spomni tudi njega, da bo lahko prišel v Jezusovo kraljestvo. Spreobrnjeni razbojnik je imel hudo pokoro za svoje zločine: trpel je na križu.

Pokora za zločine spolnih zlorab se ne more skrčiti samo na molitvene obrazce, ampak naj upošteva tudi bogoslužje, karitativnost, usmiljenje, in iskanje načina, kako žrtvi vrniti njeno dostojanstvo. Dokler zločinec ne prizna svojih zločinskih dejanj, žrtev ne more v polnosti ozdraveti in si ne more opomoči. Zločinec spolnih zlorab mora delati duhovno in telesno pokoro. Samo tako se bo lahko približal Gospodu na križu, ki edini lahko odpušča.

Praznik Kristusa Kralja je danes tudi dan molitve za žrtve spolnih zločinov in za spreobrnjenje storilcev teh zločinov. Ta zločinska dejanja so tako velike rane, da je ljudje sami težko celimo. Samo Bog odpušča grehe. Samo Bog obnavlja življenje in nas upodablja po vstalem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je rane od križanja ohranil vso večnost. V Kristusovih ranah je ozdravljenje naših ran.

Papež Frančišek vabi vso Cerkev, da pokaže Kristusu rane, ki jih na sebi nosijo zločinci in njihove žrtve. Kristus lahko ozdravi in zaceli vse, kar je bilo ranjenega. Za to ozdravljenje pri tej maši molimo in Kristusa prosimo!

-amen

+ msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 torek, 01.01.2019 - torek, 31.12.2019

Dom duhovnosti Kančevci - program

v letu 2019 več ...


 torek, 01.01.2019 - sreda, 01.01.2020

Duhovna oskrba v soboški bolnišnici

Bolnišnični kaplan  je na voljo v nujnih primerih na tel. št. 070 79 79 67 več ...


 sobota, 09.03.2019 - ponedeljek, 09.12.2019

PRIPRAVA na zakon

Priprava na zakon v Škofiji Murska Sobota več ...


 nedelja, 21.07.2019

Halasov shod

V Veliki Polani več ...


 ponedeljek, 29.07.2019

Prva Kozarjeva ura

Molitvena ura za beatifikacijo B. sl. Alojzija Kozarja, za katerega poteka škofijski postopek za kanonizacijo več ...


 ponedeljek, 29.07.2019

Romanje župnijskih gospodinj

na Roglo več ...


 sobota, 17.08.2019

Slovesno čez zlati most

Sv. maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom - Beltinci, 17. avgust 2019 več ...


 nedelja, 22.09.2019

Gornja Bistrica: Praznovanje Slomškve nedelje

Za vso mariborsko metropolijo. več ...


 sobota, 19.10.2019

Krašić - Slovensko hrvaško srečanje

v rojstni župniji bl. Alojzija Stepinca več ...

Celotni seznam napovedi