Pozdrav poslanca Jožeta Horvata

nedelja, 14.09.2025

Spoštovani gospod dr. Janez Kozinc – naš novi soboški škof, ekscelence, cenjeni odlični gostje, drage rojakinje, dragi rojaki!
V srcu čutim hvaležnost za priložnost, da lahko prav vsakega med vami tukaj v Črensovcih pozdravim na ta zgodovinski in neponovljivi dan za soboško škofijo, za deželo ob Muri in za vso Slovenijo. Hvaležni smo, da nam je bilo dano doživeti posvečenje novega soboškega škofa dr. Janeza Kozinca. To je dogodek, ki presega okvirje našega kraja, saj zadeva celotno Cerkev na Slovenskem in vso Slovenijo.
Tu, v Črensovcih, kjer je živel in deloval veliki Jožef Klekl - duhovnik, voditelj prekmurskih Slovencev v svojem času, narodni poslanec, brezkompromisni in neumorni čuvar vere ter slovenske besede - danes z novim upanjem zremo v prihodnost. Tako kot je Klekl znal povezati vero z narodnim poslanstvom in ljubeznijo do domače zemlje, do maternega jezika, smo danes poklicani vsi, da novo poglavje soboške škofije skupaj z novim škofom gradimo na teh trdnih temeljih.
Jožef Klekl je v svoji pesmi Kaj je Müra šepetala? zapisal:
Ne me večni zato stvoro,
da bi val moj brate ločo.
Jaz vezalje sem za nje,
ki kre strani mi žive.
Te vezalje so po več kot 80-tih letih prizadevanj, leta 2006, po odločitvi Svetega sedeža dobile svojo zgodovinsko in neprecenljivo nadgradnjo - ustanovitev soboške škofije. Ta danes kot močne vezalje povezuje brate in sestre, ki živimo na levem in desnem bregu reke Mure.
Ob tej priložnosti izrekam prvemu soboškemu škofu dr. Marjanu Turnšku in drugemu soboškemu škofu dr. Petru Štumpfu globoko hvaležnost za njuno predano poslanstvo v naši škofiji. Hvala za pogum, s katerim sta gradila našo skupnost in ji prinašala upanje. Naj vaju naše dobre želje spremljajo na vseh vajinih poteh, ki naj bodo obilno blagoslovljene.
Dragi naš gospod škof Janez,
slovenska zgodovina in slovenski narod sta tesno prepletena s krščansko vero, ki je našim prednikom dajala moč v najtežjih časih in pogum za prihodnost. Kot doktor naravoslovnih znanosti in škof nam boste najlažje, na razumljivi način, razložili sinergije vere in znanosti; kako znanost preučuje stvarstvo in da stvarjenje pomeni, da ima svet svoj smisel in red, ki ga je postavil Stvarnik.
Današnji čas od nas vseh - politikov, Cerkve in civilne družbe - zahteva sodelovanje. Samo tako bomo skupaj gradili skupnost, v kateri bo vsak človek spoštovan in bo imel prostor za svoje dostojanstveno življenje.
Po slovenski Ustavi država in Cerkev delujeta vsaka na svojem področju. Država ureja javno življenje, Cerkev pa duhovno življenje in vero. A to ne pomeni, da ne moremo in ne smemo sodelovati. Prav nasprotno: samo skupaj lahko gradimo družbo, kjer so solidarnost, spoštovanje vsakega človeka, odgovornost, ki prinaša svobodo tiste vrednote, ki predstavljajo kompas pri naših odločitvah. Papež Frančišek nas je v okrožnici Vsi smo bratje še enkrat vse povabil, da na novo ovrednotimo politiko, ki - kot pravi: »je zelo visoka poklicanost in je ena najdragocenejših oblik ljubezni do bližnjega, ker išče skupno dobro«.
Zato Vam, spoštovani gospod škof, izražam iskreno hvaležnost za vašo pogumno odločitev, da boste v današnjem času, polnem preizkušenj, v soboški škofiji oznanjali evangelij z jasnostjo, odločnostjo in predvsem s pričevanjem ljubezni.
Svet danes potrebuje voditelje, ki ne iščejo aplavza množic, ampak resnico. Svet danes potrebuje voditelje, ki v ospredje postavljajo dostojanstvo vsakega človeka, svetost življenja od spočetja do naravne smrti in družino kot temelj vsake zdrave družbe. Če družina propade, propade tudi narod. Vi ste eden tistih, ki to brez strahu oznanjate. Saj Cerkev nikoli ni bila poklicana k tišini, ampak k oznanjevanju. Zato vsi mi potrebujemo spodbudo: govoriti resnico z ljubeznijo, a brez kompromisov.
Naše misli so danes usmerjene tudi mladim. Tudi mladi potrebujejo svoje vzornike in voditelje, kot ste Vi, gospod škof, ki jih bo kot najboljši navigacijski sistem usmerjal na njihovih življenjskih poteh. Ne smemo dopustiti, da jim svet ukrade mladost in srečo in da jih svet pahne v potrošnike brez smisla življenja.
Dragi gospod škof, dragi rojaki,
ko se je Jožef Klekl oktobra 1910 vrnil sem - v Črensovce, takrat se tukaj v Črensovcih začne snovanje osvobajanja, ki je bilo okronano leta 1919 z združitvijo prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Od tukaj, iz Črensovec, je Klekl izdajal številne časopise, s katerimi je po besedah dr. Matije Slaviča »največ storil, da so Prekmurci ohranili zavest, da so smatrali Štajerske Slovence onkraj Mure za svoje rodne brate, da so hoteli ob prevratu državno skupnost z drugimi Slovenci v Jugoslaviji.«
In prav od tukaj, iz Črensovec, spoštovani gospod dr. Janez Kozinc, odhajate danes kot novi soboški škof. Bogu hvala za Vas!
Ljudska modrost pravi: 
»Če želiš iti hitro, hodi sam. Če želiš iti daleč, hodi skupaj.«
Gospod škof, z Vami skupaj želimo hoditi, ker želimo priti daleč.
Bodite naš dobri pastir.
In pri tem naj vam Bog pomaga!
Bog blagoslovi soboško škofijo!
Bog živi našega novega škofa Janeza!
Bog živi Slovenijo!

Jože Horvat