Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Ali ni čudež, da ta mrtva zemlja hrani vse živo: toliko vrst rastlinstva, živalstva, 6 milijard ljudi. Vsak dan mora zrasti toliko hrane, da se vse to nasiti. Človek se baha, da on ustvarja, v resnici kvečjemu sadi, zaliva, pobira sadeža ? rast pa daje Bog, ki je vse ustvaril. Čudežna pomnožitev kruha v puščavi je pred našimi očmi." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Pod katerim geslom obhajamo 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
  Prekmurje živi
  V srcu Prekmurja
  Zlati mostovi
  Skupaj čez zlati most
  Odprite vrata Kristusu
  Stopinje do ljudi
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  
januar  februar  marec  april  maj  junij  
julij  avgust  

Murska Sobota - Blagoslov jedi

sobota, 20.04.2019


Blagoslov velikonočnih jedil na veliko soboto, 20.4.2019 – soboška stolnica

Spoštovani bratje in sestre v Kristusu!

Dan po smrti ljubljene osebe, ki smo jo imeli radi, je strahotno težak in žalosten dan. Mnogokrat je težje, kot je kot na dan pogreba. Takrat še vidimo pokojnika ali pa vsaj žaro in njegovo podobo, po pogrebu pa ne vidimo nič več. Dan po smrti si mogoče že upamo vstopiti v pokojnikovo sobo, opazovati njegove predmete, obleke, fotografije … Čeprav je to zelo boleče, to počnemo, da bi si vsaj malo v srcu obudili ljubljeno osebo, ki je ni več.

Bolečini žalovanja se ni mogla ogniti niti Jezusova Mati Marija. Sicer je vedela, da je Jezus rodila za en sam namen, da bo umrl na križu. Ne poznam matere, ki bi rodila svojega otroka zato, da bo ta umiral za druge. Roditi otroka, da bo umiral za druge, to ni človeško – to je lahko samo Božje. Mati Marije je v soboto, dan po Jezusovi smrti, gotovo žalovala. Pri tem je premišljevala tiste lepe trenutke, ko je bil Jezus še otrok, ko je odraščal in tudi kaj vse je doživljal ob srečanju z ljudmi. Ni obupala, temveč je še naprej verovala, ker je vedela, da je Jezus na križu izpolnil svoje poslanstvo.

Marija ni bila Mati po svoji izbiri in niti volji. Niti ni bila v to prisiljena. Marija je bila Mati, ker ji je bilo to ponujeno. Po angelu jo je Bog vprašal, če bi hotela biti Mati Božjega Sina. In ona je v to svobodno privolila. Že kmalu po Jezusovem rojstvu ji je starček Simeon napovedal, da bo njeno dušo presunil meč bolečin. To se je zgodilo na Kalvariji, ko je Jezus umrl na križu. Marija je bila zraven, ko je Jezus na križu umiral v groznih mukah. Ni mu mogla pomagati – tako kot mama in oče ne moreta pomagati, ko njun otrok umira za rakom ali kako drugo neozdravljivo boleznijo. Edino, kar je lahko Marija storila je bilo, to je mrtvega Sina vzela v svoje naročje. Vzeti mrtvega otroka v svoje naročje, je nekaj nepredstavljivo tragičnega. Marija je velika, ker je verovala.
Ona ni obupala, ko je Jezus umrl na križu. Verovala je, da bo vstal od mrtvih. Zato je Marija Mati naše vere.

Vsaka smrt je tragična. Nobena smrt ni dobra. In prav to je bilo treba spremeniti. Ljudje nismo na svetu zato, da bi bili tragična bitja. Na svetu smo kot krona stvarstva. Bog je vsakega dojenčka vesel, ko pride na svet. Tudi če iz tega dojenčka pozneje nastane zločinec. Kakršenkoli je že človek, je vendarle človek, ki na sebi nosi Božjo podobo. Samo Kristus kot Božji Sin je lahko na križu popravil to, kar smrt uničuje. Bog si ni zamislil smrti. Satanova nevoščljivost nam jo je podtaknila. Ljudje mu nasedamo in se oklepamo slabih del, ki nam jih satan ponuja kot dobre. Tem slabim delom pravimo greh. Njegove posledice so kužne. Posledice te kužnosti namreč občutimo vsi ljudje. Ne glede ali smo dobri ali slabi. Najbolj se to izraža v trpljenju, ki zadane dobre in slabe ljudi, in ima na koncu vedno svoj konec v smrti.

Ali se potem splača biti dober? Na to vprašanje daje odgovor Kristus. Čeprav Bog, je postal človek, da bi trpel in umrl. Tako se je postavil na stran dobrih, ki trpijo, da ne bi izgubili upanja. Postavil se je tudi na strah slabih, ki trpijo, da bi prišli do upanja in postali dobri.

Z vstajenjem od mrtvih je Kristus strl moč greha in smrti. Kristusovem vstajenje smo pridruženi tudi mi. Tako nismo več sami ne v trpljenju in ne v umiranju. Vstali Kristus je z nami. Kdor umre v Kristusu, bo v Kristusu živel vekomaj. Ne bo živel v neki univerzalni zavesti človeštva ali v neki kozmični energiji. V nebesih bo živel tako realno in resnično, bolj kot sedaj živimo mi, ko smo sedaj tukaj v cerkvi in vidimo drug drugega.

V tej veri vam želim, dragi prijatelji, da bi se zbrali pri velikonočni mizi, da skupaj zaužijete te slavnostne jedi, ki jih bomo sedaj blagoslovili. Velikonočne jedi nas namreč spominjajo na središče naše vere, ki vse stavi na Jezusovo vstajenje, hkrati pa nam daje upanje na naše vstajenje od mrtvih.

Kristus je vstal. Res je vstal. V Kristusu bomo vstali tudi mi.

Vesele in blagoslovljene velikonočne praznik vam želim.

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 torek, 01.01.2019 - torek, 31.12.2019

Dom duhovnosti Kančevci - program

v letu 2019 več ...


 torek, 01.01.2019 - sreda, 01.01.2020

Duhovna oskrba v soboški bolnišnici

Bolnišnični kaplan  je na voljo v nujnih primerih na tel. št. 070 79 79 67 več ...


 sobota, 09.03.2019 - ponedeljek, 09.12.2019

PRIPRAVA na zakon

Priprava na zakon v Škofiji Murska Sobota več ...


 nedelja, 22.09.2019

Gornja Bistrica: Praznovanje Slomškve nedelje

Za vso mariborsko metropolijo. več ...


 sobota, 19.10.2019

Krašić - Slovensko hrvaško srečanje

v rojstni župniji bl. Alojzija Stepinca več ...

Celotni seznam napovedi