Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Z novo mašo prihaja spet en delavec na Gospodova polja, da bo žel in spravljal žito v nebeške žitnice." B. sl. Danijel Halas

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Katere po vrsti so Stopinje 2022?
  30
  40
  48
  50
  51
  52
  60
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  2020  2021  2022  
januar  februar  marec  april  maj  junij  
julij  avgust  september  oktober  november  december  

Izjava za javnost ob postavitvi kipa sv. Nikolaja

sobota, 05.12.2020


Izjava za javnost ob postavitvi kipa sv. Nikolaja v krožišču pristopa do stolnice v Murski Soboti, 5. 12. 2020

 

Že tri leta si katoličani v Soboti prizadevamo, da bi v cestnem krožišču ali v rondoju, ki omogoča pristop tudi do stolnice, postavili kip sv. Nikolaja ali Miklavža. Sobota je namreč mesto, ki je že stoletlja skupaj s stolnico posvečeno sv. Nikolaju.

Zanesljivo je dejstvo, da je bil Nikolaj škof v antičnem grškem mestu Miri, na kraju sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya, kjer je v visoki starosti umrl okoli leta 350, potem ko se je z drugimi škofi udeležil koncila v Niceji leta 325, kjer je ob podpisih škofov tudi njegov podpis proti Arijevim zmotam. Pobožnim staršem se je rodil potem, ko sta bila že dolgo poročena in sta izgubila upanje na potomce. Bila sta dobra in usmiljena človeka, odprta za reveže. Sin Nikolaj (ime pomeni: 'zmaga ljudstva') ju je v tem posnemal. Starša sta mu zapustila lepo premoženje, on pa ga je razdelil med reveže, sam pa je postal redovnik. Ko je v Miri umrl škof, so se verniki po goreči molitvi odločili, da naj bo tisti duhovnik, ki bo naslednje jutro prvi vstopil v cerkev, nov škof. To je bil Nikolaj.

Svojim vernikom je hotel biti zgled v vsem, zlasti v dobrodelnosti. Ko je nastopil škofovsko službo, so kristjane v rimski državi še preganjali in tudi sam je bil zaradi vere v ječi. Kmalu po smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Zaradi svoje dobrote je postal priprošnjik v vseh mogočih življenjskih stiskah. Po legendi je priskrbel primerno doto trem dekletom, ki so obubožale in so bile v nevarnosti, da zabredejo v sramoto, tako pa so se lahko pošteno poročile. Vsaki je daroval zlato jabolko, s katerim si je lahko pomagala pri preživetju. Število 'tri' pomeni polnost, dovršenost; zato tri 'zlata' jabolka v Nikolajevi roki pomenijo njegovo nesebično, popolno dobroto.

Posmrtni ostanki (relikvije) tega svetnika so shranjeni v baziliki sv. Nikolaja v italijanskem mestu Bari. Sv. Nikolaj torej ni namišljen ali pravljični lik, ki bi spodbujal k dobroti zgolj otroke, temveč je škof, ki je zgodovinsko izpričan kot resnična osebnost in je tudi eden najbolj češčenih svetnikov vzhodne Cerkve. Bolj kot njega pravoslavni častijo le nebeško Mater Marijo.

V Sloveniji so sv. Nikolaju posvečene tri škofijske cerkve, ki pa so tudi župnijske: v Murski Soboti, v Ljubljani in v Novem mestu.

Sobota je mesto s katoliškim, z evangeličanskim, delno pa tudi z mednarodnim značajem. O tem pričujejo tudi trije močni simboli: katoliška in evangeličanska cerkev ter spomenik na Trgu zmage v osrednjem parku. Gre torej za panonsko mesto, ki je zanimivo zaradi različnosti ver pa tudi idejnih usmeritev. Sobota je vzhodno preddverje Slovenije do hrvaškega, nemškega, madžarskega, slovaškega, ukrajinskega in ruskega sveta. Tudi iz teh delov sveta se radi ozirajo v Soboto. Obiski mnogih cerkvenih in političnih delegacij ob raznih priložnostih, praznikih in zgodovinskih spominih ter obletnicah so močno znamenje verskega, ekumenskega pa tudi geopolitičnega pomena naše Sobote. Zlasti letni obiski ruskih delegacij, pa tudi delegacij držav nekdanje Sovjetske zveze, ki prihajajo počastit padle vojake Rdeče armade tako, da obiščejo njihov grob v Soboti in položijo venec pri spomeniku na Trgu zmage, še dodatno nagovarjajo Soboto tudi za naklonjenost sv. Nikolaju. Prav je, da zato njegova veličastna podoba stoji v cestnem krožišču, kjer se srečujejo naše poti, ki nas vodijo naprej po opravkih in dolžnostih.

Mestna občina Murska Sobota je v svoj grb, ki je bil izbran leta 1996 (avtor grba je akademski slikar Sandi Červek), postavila tri zlate krogle iz legende o zavetniku mesta sv. Nikolaju. Z njim pa je povezan tudi tradicionalni Miklošev (Nikolajev) sejem, 6. decembra (vir: https: // www.murska-sobota.si / grb-zastava).

Prestajamo čase velikih preizkušenj, ki so mogoče celo najtežje po 2. svetovni vojni. Zato potrebujemo tudi vidne simbole upanja. Za katoličane so to tudi svetniki, ki so pred nami hodili po podobni poti in so jo dobro prehodili. V veri so zmogli najti smisel in pomen življenja tudi v časih preizkušenj. Še več, v tem so celo dojeli izziv za svoje poslanstvo dobrote ter služenja Bogu in ljudem.

Sv. Nikolaj v soboškem krožišču je verski simbol, hkrati pa tudi simbol splošne dolžnosti, da smo si med seboj dobri. Sedaj so krožišča prevzela vlogo semaforja. Vendar pa nam sv. Nikolaj ponuja tri jabolka, ki imajo lahko vlogo tudi semaforja. Prvo jabolko: rdeča – ustavi se pred zlom. Drugo jabolko: rumena – premisli, kako boš ravnal. Tretje jabolko: zelena – nadaljuj v pravičnosti, v miru in dobroti.

Kip sv. Nikolaja v krožišču je zasnoval akademski kipar dr. Marjan Drev, v bron pa ga je ulil madžarski livar János Meszlényi v Budimpešti.

Upodobitev sv. Nikolaja nakaže strumno držo dobrotnega škofa, ki prebivalcem Sobote in tistim, ki prihajajo, velikodušno ponuja darove treh jabolk. Kot škof stoji trdno, s pastirsko palico in je varuh duhovne ter moralne blaginje Sobočancev in vseh, ki se k njemu zatekajo po pomoč. Njegova bogoslužna oprava je starodavna, saj so pred mnogimi stoletji bila škofovska oblačila podobna tem, ki so upodobljena na Nikolajevem kipu.

Soboški sv. Nikolaj je zares možakar v pravem pomenu besede. Dobre štiri metre visok v bronu je klicar vsem moškim, kakšni morajo biti: srčni, pogumni, pošteni, zvesti, resnicoljubni in kleni v svoji dobroti. Ženskam pa obuja lik pravega moškega, ki ve, kdo je in kaj hoče in se zaveda odgovornosti, da daje varnost ženi, otrokom, skratka svojemu domu. Ker pa je Nikolaj tudi škof in ne samo moški, svoj pogled usmerja proti stolnici, kjer je kraj prebivališča Boga med ljudmi in sedež krajevnega škofa, od koder vodi soboško škofijo. V smeri Nikolajevega pogleda je namreč kraj reševanja naših težavnosti, negotovosti in upanja na Božjo naklonjenost in pomoč. Zato se v tej smeri steguje tudi njegova desnica z zlatimi jabolki, ki prišlekom nakazuje Božjo pozornost in gostoljubje v Soboti.

Slovesna blagoslovitev kipa je bila predvidena za Miklavževo nedeljo 6. decembra, vendar smo jo morali zaradi slabih epidemioloških razmer prestaviti na ugodnejše čase.

 

Ob tej priložnosti smo sestavili tudi molitev k sv. Nikolaju:

 

Sveti Nikolaj,

naš dobrotnik.

V času velike preizkušnje

se zatekamo k tebi.

Prosi za nas pri Bogu,

naj nas na poteh in krožiščih življenja

varuje nevarnosti,

da bomo z ljubeznivo pozornostjo do ljudi,

čistega in pogumnega srca

potovali v večno domovino.

Po Kristusu, našem Gospodu,

ki z Bogom Očetom v občestvu Svetega Duha

živi in kraljuje vekomaj.

Amen.


Murska Sobota, 5. decembra 2020

 

dr. Peter Štumpf

soboški škof

 

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 sobota, 01.01.2022 - sobota, 31.12.2022

Maševanje in spovedovanje škofa dr. Petra Štumpfa

v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti več ...


 sobota, 01.01.2022 - sobota, 31.12.2022

Dom duhovnosti v Kančevcih

Programi v letu 2022 več ...


 nedelja, 16.01.2022 - nedelja, 25.09.2022

Murska Sobota: Priprava na zakon v letu 2022

v Murski Soboti več ...


 torek, 18.01.2022 - torek, 25.01.2022

Teden molitve za edinost kristjanov 2022

Od 18. do 25. januarja 2022. več ...


 nedelja, 23.01.2022

Nedelja Božje besede

V nedeljo, 23. januarja 2022 več ...


 sobota, 29.01.2022 - ponedeljek, 01.08.2022

Dogodki za mladino

ŠOM pripravlja dogajanja za mlade več ...


 nedelja, 30.01.2022

Srečanje zakonskih skupin

v Kančevcih več ...

Celotni seznam napovedi