Škofova velikonočna poslanica za leto 2018

Vstajenje Jezusa Kristusa je stvarjenje novega človeka in stvarstva. Tudi naša prekrasna reka Mura je del tega novega stvarstva in je s tem več kot samo simbol Pomurja. Je življenje Pomurja. Varovanje njenega življenja, ohranja in krepi naše življenje. Kot pravi z verzom iz pesmi Kaj je Mura šepetala duhovnik in narodni buditelj Jožef Klekl st. (1874-1948) st.:

Pred leti so nam uničili Muro, sedaj že pozabljeno tovarno. Samotne in zapuščene stavbe žalostno pripovedujejo o nekdanjih časih aktivnega življenja in dela za boljši kruh mnogih pomurskih ljudi. Pozabljene zgodbe ljudi v teh stavbah so naše breme. Pozaba je prijateljica tistih, ki služijo na račun drugih. Pozaba golta ljudi, da sploh več ne bi bili.
Pozaba se je celo namenila, da se polasti Boga in človeka, Jezusa Kristusa, zato ga je pehala v smrt. Tako pozabljenega se ljudje naj ne bi več spominjali. Na križu sta se bojevali pozaba in spominjanje. Zmagalo je spominjanje.  Na veliko noč se še vedno spominjamo, da je Kristus s križem odklenil peklenska vrata, za katerimi je satan od raja naprej držal v verigah pozabe vse mrtve. Bog ni namenil stvarstva in ljudi smrtni pozabi, temveč spominjanju. Na veliko noč se nas je Bog spomnil in nas pridružil večnemu življenju.
Ko se v teh dneh soočamo z vprašanjem, kakšno prihodnost bodo odgovorni namenili pomurskemu simbolu, naši reki Muri, se bojimo in trepetamo, da jo bodo ranili in ubili. Grozijo, da bodo iz nje napravili mrtvo in pozabljeno reko.
Evharistija je zahvaljevanje in spominjanje. Tudi Mura napaja našo zemljo, ki nam rodi kruh za evharistijo. Nobena klimatska naprava, noben gospodinjski aparat v Pomurju ne bo zaradi neizgradnje elektrarn nehal delati. Tako malo koristi, kot bi jo elektrarne morda dale, je neprimerljivo z uničenjem in pozabo naše Mure.
Še danes je nam tako draga Mura kljub vsem napačnim odločitvam v preteklosti simbol življenja in spominjanja. Mnogim ljudem v Sloveniji in po svetu še vedno pripoveduje svojo Povest o dobrih ljudeh. Tukaj Katica še vedno poje svojo otožno pesem Vsi so venci vejli. Če oskrunimo in ponižamo našo drago Muro, bomo uničili dobro povest o sebi. Zapisali se bomo pozabi. Reko je mogoče sijajno spreminjati samo tako, da jo ohranjamo, negujemo in skrbimo za njeno življenje.
Vsaka tekoča kaplja naše reke Mure nas opominja, da smo na potovanju proti novemu Jeruzalemu. Vse se steka v večnost. Papež Frančišek nam v svoji okrožnici Hvaljen, moj Gospod sporoča: »Večno življenje bo nedeljeno čudenje, kjer bo vsaka stvar, sijajno spremenjena, zasedla svoj prostor in imela kaj ponuditi ubogim, dokončno osvobojenim« (CD 149, 123).
Tudi vsi verni v Pomurju si moramo v tem pričakovanju deliti skrb za naše okolje in naš dom. Vse, kar je dobrega, bo nekoč vključeno v nebeško praznovanje. Naša reka Mura je bila hotena in v svojo strugo položena od Boga. Odsev njene vode prihaja od svetlobe sonca in lune, ki nam tudi govorita o Luči vstajenja.
Vsem duhovnikom, redovnicam in redovnikom ter vsem bratom in sestram v veri in tudi tistim, ki še iščete svojo pot do Boga, želim, da vam vaši boji in skrbi za življenje in tudi za našo reko Muro ne vzamejo veselja in upanja.
Voščim  vam radost ob spoznanju, da nas vstali Gospod Jezus Kristus ima zelo rad. On nas ne pušča samih, saj nas je dokončno združil s svojim vstajenjem od mrtvih.
Naj vam bodo blagoslovljeni, veseli in upanja polni velikonočni prazniki!