Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Kako čudovito mora biti, ko človek prestopi prag tega zemeljskega življenja! Ko z duhovnimi očmi zagledaš: »To je naš Bog!« Zato smrt tudi dragega, ljubljenega človeka ni samo žalost, je tudi veliko pričakovanje, upanje, da je že na cilju – tam, kamor smo vsi namenjeni." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Kako je naslov križevega pota Slovencev ob Muri, avtorja Lojzeta Kozarja ml.?
  Naša pot
  Skupaj z Gospodom
  Reka upanja
  In vendar živimo
  Smo tukaj
  Prehojena pot
  Vera nas utrjuje
  In vendar smo tukaj
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  
januar  februar  marec  april  maj  

dr. Peter Štumpf - Novinarjem

sreda, 24.01.2018


Nagovor škofa msgr. dr. Petra Štumpfa pri sv. maši ob svetovnem dnevu medijev, na srečanju katoliških novinarjev ob godu sv. Frančiška Saleškega, 24. januarja 2018 v Ljubljani.


Spoštovani sobrat msgr. Stanislav Zore, nadškof metropolit ljubljanske cerkvene pokrajine in predsednik Slovenske škofovske konference,  spoštovani duhovniki, spoštovani bratje in sestre!

Za Svetovni dan medijev, ki ga bomo letos obhajali v nedeljo, 13. maja, je papež Frančišek izbral temo, na katero nam je napisal poslanico: »Resnica vas bo osvobodila (Jn 8, 32). Lažne novice in časnikarstvo miru.« Cerkev se tako odziva na velik problem lažnih novic, ki se med nami širijo s svetlobno hitrostjo. Lažne novice delijo ljudi, prebujajo sovraštvo, sejejo strah in nezaupanje. S papeževo poslanico se Cerkev odziva na to zlo.
Navkljub poplavi slabih novic Cerkev še vedno oznanja veselo novico evangelija in pri tem govori resnico. Razločevati moramo med resnico in med mnenji. Eno je resnica, drugo so mnenja posameznikov ali skupin. Seveda lahko vsakdo pove svoje mnenje, ne mora pa vsak povedati kompetentnega mnenja. Prvi, ki ima odgovornost v Cerkvi, da pove kompetentno mnenje, je škof. V njegovem imenu in v imenu Cerkve lahko govori samo tisti, ki ga škof za to pooblasti. O tem smo slovenski škofje pred nekaj leti dali navodila tudi v eni od številk Sporočil slovenskih škofij. Ni pa vse skupaj tako preprosto.
Škof mora služiti Cerkvi. V tej službi mora tudi poslušati in slišati, da dobi prave informacije. Škofovo služenje je zelo pogojeno od tega, kar sliši, od koga to sliši in s kakšnim namenom mu sporočajo to, kar sliši. Če škof ne dobi verodostojnih informacij od resnicoljubnih in kompetentnih ljudi, ne more dobro služiti. Splošne in nepreverjene govorice so samo škodljive govorice in kmalu postanejo lažne novice. Ko škof govori, ga ljudje morajo slišati. Če je škofov glas namenoma spregledan ali celo utišan, je to tako, kot če ne bi govoril.
Mediji zelo neradi ljudem prinašajo celovita sporočila škofa ali pa ta sporočila popačijo. Pri tem v javnosti ustvarjajo vtis, da je škof nekdo, ki obstaja in funkcionira sam zase. Bralci, poslušalci in  gledalci naj ne bi imeli nič ne s škofom in ne s Cerkvijo, oziroma škof in Cerkev nimata nič z njimi in z dogajanji okrog njih. Sporočila škofa in Cerkve tako gredo mimo ljudi ali pa jih ljudje dojamejo kot nekoristne, včasih celo kot zlonamerne. Ko mediji resnico ali pa dobro novico zamolčijo z namenom prezrtosti ali pa diskvalifikacije tistega, ki je resnico povedal, oziroma je storil nekaj dobrega, takšen molk postane lažna novica, ki ljudje prepričuje, da se ni nič zgodilo ali pa med ljudmi vzbuja sum, da se je zgodilo nekaj, kar ni res. Pri nas to lahko opazimo predvsem v primerih, ko so dogodki v Cerkvi na Slovenskem medijsko namenoma prezrti ali zamolčani. 
Tudi znotraj Cerkve na Slovenskem so posamezniki in interesne skupinice, ki  na spletnih »klepetalnicah« pod krinko anonimnosti z intenzivno vulgarnostjo širijo lažne novice o papežu, škofih, duhovnikih in nemalokrat tudi o drugih vernikih. Predvsem se oglašajo takrat, ko papež in škofje branimo Cerkev, njen nauk in se izrekamo tudi v nevralgičnih trenutkih družbenih dogajanj. Pri vsem tem so celo prepričani, da imajo prav in da delajo prav. V svoji lažno - mirni vesti nekateri ravnodušno celo prejemajo zakramente, kakšen pa tudi mašuje. Namesto da bi gradili Cerkev, jo razbijajo na prafaktorje. S tem delajo nabor rekrutov za vojsko lažnikov, ki pletejo mrežo sovraštva znotraj Cerkve, tiste zunaj Cerkve pa spodbujajo, da še bolj korajžno udrihajo po njej. Resnicoljubni ljudje so prestrašeni in se zapirajo vase, samo da bi bili varni, ker hočejo živeti v svojem čim manj skaljenem miru.
Cerkev ne more biti skrivalnica. Kdor se skriva, da bi od tam deloval z lažjo, ni vreden Cerkve. Cerkev ima samo en obraz. In ta obraz je Jezus Kristus, ki je svoj obraz razodel v evangeliju, ki je vesela novica. Satan svojega obraza ni razodel, ker ga nima. Satan obstaja, vendar je lažen, zato je »brez - obrazen«. On ima samo eno novico: to je laž. Ljudje, ki širijo lažne novice, delajo pod satanovo oblastjo. 
Evangelist Marko govori o drami sejanja besede. Jezus je množico opozoril, kam vse lahko pade ta beseda in kakšne sadove rodi. Pri tem satan ni nedejaven. Nasprotno. Je zelo buden in pazi na besedo. Nič ne presliši. Satan nam hoče besedo ukrasti in jo izkoristiti v našo pogubo (prim. Mr 4, 1-20).
Internet je postal neizmerno veliko polje za sejanje dobrega ali slabega, resnice ali laži. Internet je gigantska ustanova, ki  ustvarja ali pa uničuje ljudi in človeške odnose. Danes so praktično vsi mediji digitalizirani. Internet ni samo sredstvo za komuniciranje, ampak je sredstvo, ki v ljudeh ustvarja povsem nove oblike intelektualne in duhovne zavesti.
Antonio Spadaro je dejal, da »za Cerkev ni izziv, da dobro uporablja internet, ampak je zanjo izziv, kako naj kvalitetno živi čas interneta.«  Papež Benedikt XVI. je ob svojem času opogumljal, naj se ne bojimo postati meščani digitalnega sveta, saj je tudi ta svet lahko obogaten s človečnostjo. Papež Frančišek je pred kratkim v Limi naložil vsem škofom nalogo, da se moramo tudi mi naučiti novega jezika, kot je na primer digitalni jezik. Poznati moramo aktualni jezik mladih, družin in otrok. S tem je tudi škofe povabil, naj se ne ogibamo takšne komunikacije, ki v ljudeh prebuja zmožnosti pravilnega dialoga, ki ga morata spremljati pravičnost in dejavna ljubezen.
Danes obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa in odličnega komunikologa. Pravičnost in dejavna ljubezen sta mu povsod na široko odpirala vrata. Frančišek v svoji knjigi Razprava o ljubezni do Boga meni, da zaradi greha človeška narava ni obdarjena s prvotno svetostjo in moralno nepokvarjenostjo, kakršni si je Bog za človeka prvotno zamislil. Zaradi greha smo namreč zelo pokvarjeni. Vendar pa nam je ostalo naravno nagnjenje, da bi ljubili Boga. To nagnjenje je »omamljeno« na dnu srca. Dovolj je majhna stvar in že ga prebudi.
Frančišek to razloži s primero iz družinskega življenja: »Med prepelicami se večkrat zgodi, da nekatere ukradejo jajca drugim, da bi jih valile bodisi iz želje, da bi bile matere, bodisi iz nespameti, ko ne poznajo lastnih jajc.
In nekaj čudnega je in vendar dobro dokazanega: jerebičji piščanček, ki se je izvalil pod krili tuje matere in ga je hranila tuja mati, ob prvem klicu, ki ga zasliši od svoje prave matere, ki je znesla jajce, iz katerega se je izvalil, zapusti tatinsko prepelico in gre k svoji materi ter hodi za njo zaradi nagnjenja, ki ga čuti do svoje prvotne matere.«

Isto se dogaja s človeškim srcem, meni sveti škof Frančišek Saleški. »Čeprav je bilo hranjeno in vzrejeno med telesnimi, nevrednimi in minljivimi stvarmi in tako rekoč pod krili narave, se kljub temu ob prvem pogledu, ki ga obrne na Boga, ob prvem znanju, ki ga dobi o njem, prvotno naravno nagnjenje, da bi ljubilo Boga, ki je bilo kot omamljeno in nezaznavno, prebudi v prvem trenutku in zdi se, nenadoma kot iskra, ki je spala pod pepelom, predrami našo voljo ter ji da polet najvišje ljubezni, ki ga dolgujemo najvišjemu vladarju in prvemu počelu vseh stvari.«
Nekoč sem gledal film o kapucinskem patru sv. Piju iz Pietrelcine. V filmu je prizor, kako ta sveti pater nekega novinarja, ki je obrekoval škofa, nekajkrat krepko useka okrog ušes. Novinar je ves osramočen in prizadet šel in celo noč jokajoč prebil v gozdu. Naslednji dan zjutraj je šel k patru Piju, ga prosil za odpuščanje, spremenil je življenje in tudi mnenje o škofih in Cerkvi. Novinar je postal velik prijatelj in zagovornik patra Pija.
Takšne nenavadne iskrice ljubezni lahko prižigajo samo svetniki. Mi jih ne moremo in ne smemo. Sveti škof Frančišek pravi, da ljubezen svetnikov počne neumnosti, da bi bila ljubljena. In takšna ljubezen se potem sooča z Božjo ljubeznijo, ki je svobodna za svojo ljubezen.
Tudi papež Frančišek večkrat ves svet in tudi samo Cerkev zelo močno useka prav s takšno ljubeznijo, ki je svobodna. Papež hoče, da bi Cerkev postala kraj, kjer se srečujeta Božja ljubezen in svet, ki večkrat drugega ni sposoben kot obrekovanja in laganja.
Papež je garant in branitelj večne resnice, ki edina osvobaja. Mnogi bi ostali v laži in bi se zapletali v mreže laži, če jim papež ne bi pomagal s svojo karizmo ljubezni hitro reševati težka vprašanja njihovega življenja, za katera poznajo kanonske določbe, pastoralna praska ter teološki odgovori nekoliko daljšo pot. Cerkev se tako s papežem Frančiškom močno oddaljuje od lažnih novic, saj jo zanima samo odrešen človek v Kristusu, ki ga evangelij vabi na pot resnice in življenja.
Katoliške medijske hiše in novinarji vstopate v ta ljubeči odnos med Kristusom in človeštvom, o njem govorite in poročate. Brez pretiranih načrtovanj in nepotrebnih strahov se s takšnim poročanjem lahko zlahka ognete nevarnosti, da bi sami postali lažna novica. Božja igra, pravi sveti škof Frančišek, poteka v vsakem srcu, vsakem trenutku in v vsakršnih razmerah.
V naši vesti, drage katoliške novinarke in dragi katoliški novinarji, naj vedno odmeva glas, ki nas sili, da delamo dobro in da poročamo resnico. Vedno se ravnajmo po tistem, kar odlikuje človeka, kar je najresničnejše in najboljše. Zaradi greha nismo nezmotljivi. Toda samo pravičnost lahko odločno usmerja našega duha k resnici, lepoti in dobroti. Sveti škof Frančišek pravi, da »dobri rastejo kakor jutranja zarja, iz sijaja v sijaj.«
Ob prazniku svetega škofa  Frančiška Saleškega se v imenu vseh slovenskih škofov in tudi v svojem imenu zahvaljujem direktorjem medijskih hiš, založb, urednikom in novinarjem, da poročate resnične novice in se ogibate lažnih novic. Vsakdo od nas ima svoje mesto v Cerkvi. Za vsakega od nas pa ima Bog izviren načrt. Znotraj svojega poklica more vsak od nas rasti brez konca in vedno višje v ljubezni do Boga, dokler je v tem minljivem življenju. No, in v tej rasti smo vsi zelo daleč od lažnih novic. V tej rasti vztrajno pomagajmo našim bralcem, poslušalcem in gledalcem, da se bodo tudi oni ogibali lažnih in se veselili resničnih novic.
Lep in blagoslovljen naj vam bo današnji praznik!
Sveti Frančišek Saleški prosi za nas pri Bogu!

+ msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 torek, 06.03.2018 - sreda, 06.03.2019

Priprava na zakon

Priprava na zakon v Škofiji Murska Sobota več ...


 petek, 09.03.2018 - sobota, 09.03.2019

Alojzijanski jubilej

Sveti sedež je določil, da se od 9. marca 2018, za obdobje enega leta, praznuje Alojzijanski jubilej. več ...


 nedelja, 13.05.2018 - sobota, 02.06.2018

Molitev za domovino

Marija, pomočnica kristjanov! Prosi za nas. več ...


 sobota, 26.05.2018

Zahvalni dan slepih in slabovidnih Slovenije

na Sveti Gori več ...


 torek, 29.05.2018

Prva Kozarjeva ura

Molitvena ura za beatifikacijo B. sl. Alojzija Kozarja, za katerega poteka škofijski postopek za kanonizacijo več ...


 sobota, 02.06.2018 - torek, 08.01.2019

Molitveni shodi

v škofijskem romarskem svetišču v Turnišču več ...


 sobota, 16.06.2018

Jubilejno narodno romanje bolnikov in invalidov na Brezje

3. soboto v juniju (letos 16. junija) - romanje bolnikov invalidov in ostarelih na Brezje več ...


 nedelja, 17.06.2018

Kozarjev pohod

V nedeljo, 17. junija 2018 bo 9. Kozarjev pohod, ki bo letos potekal od Martinja do Markovec. več ...


 ponedeljek, 25.06.2018

Halasov shod

V Črensovcih več ...


 četrtek, 28.06.2018

Mašniško posvečenje

Egona Hriberška iz Župnije Križevci pri Ljutomeru več ...

Celotni seznam napovedi