Polnočnica - škofov nagovor

ponedeljek, 24.12.2012

Nagovor škofa dr. Petra Štumpfa pri polnočni sv. maši v stolnici, 24. 12. 2012

Dragi bratje in sestre!

To noč je Bog poslal svojo Besedo, ki je po Mariji človek postala, ime ji je Jezus Kristus. On je prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju (prim. Jn 10,10). Jezus o sebi pravi, da je on pot, resnica in življenje (prim. Jn 14, 6).
Zelo tesno je z življenjem povezana luč. Ko se nekdo rodi, pravimo, da je zagledal luč sveta.  Novorojenček prihaja iz teme, ki ga obdaja v materinem telesu. Prihaja, da bi živel v luči. Cerkveni očetje so radi opozarjali, da luč prihaja z vzhoda. Znamenje te luči je zvezda Danica, ki se v mrzlih zimskih jutrih močno sveti na vzhodni strani neba. Za vse ljudi je ta zvezda Danica Jezus Kristus, ki prihaja, da narode vsega sveta in vseh časov razsvetli s svojo Lučjo.
Mislim, da si vsak od nas prizadeva za kolikor toliko normalno življenje. Trudimo se, da bi živeli v zdravju, blagostanju, razumevanju in v miru. Pa ne samo to, življenju poskušamo dajati smisel. Toda prav naše življenje je v nenehni nevarnosti. Demonstracije po naših mestih nas strašijo. Zakaj? Ker so naša življenja ogrožena. V nevarnosti je tudi imetje, ki omogoča eksistenco, omogoča naše preživetje. Zakaj mnogi protestirajo na ulicah? Zato, ker je ogroženo tudi  njihovo življenje. Ko pa je ogroženo življenje, to ne pomeni samo nevarnost smrti. Pomeni, da človek izgublja dostojanstvo. Vse pogosteje smo priče napadom na življenje. Tega nas je strah. Nenehen občutek nevarnosti sproža stresne situacije. Zato so ljudje razdražljivi, nemirni in včasih tudi neprijazni ter nasilni. To lahko privede do skrajnih situacij; da bi obranili življenje, pri tem pa ogrožamo življenje drugih ali ga celo uničujemo. Če življenja ne dojamemo kot dar samega Boga, ampak kot proizvod ljudi, se kaj hitro zgodi, da začnemo življenje dojemati zelo komercialno. Vredno je samo to, kar je lepo, koristno, učinkovito. V nasprotnem primeru pa je za odpad. Tako tudi vrednost življenja kaj hitro lahko zavržemo, ker pač ničemur ne služi.

V čem je torej neprecenljiva vrednost človeškega življenja? V čem je neprecenljiva vrednost vsake človeške osebe? Kaj je v človeku tako enkratnega in velikega, da mu nihče nima pravice odvzeti življenja?
Vsak človek je ustvarjen po podobi samega Boga. To pomeni, da imamo neumrljivo dušo, razum im svobodno voljo. To troje nam daje veličino človeške osebe in nas postavlja na vrh celotnega stvarstva. Zaradi te podobnosti Bogu imamo nedotakljivo dostojanstvo. Človeško dostojanstvo mora biti osnova vseh zakonov, vseh dolžnosti in tudi vseh pravic. Človeško dostojanstvo ima v sebi nadnaravne značilnosti, je sveto.
Nikdar prej ni bilo človeško dostojanstvo tako z zakoni zaščiteno, kot je danes, pa tudi nikdar prej človeško dostojanstvo ni bilo tolikokrat napadeno, kot je danes. Delavci so izgubili skoraj vse pravice. Zakaj? V imenu kapitala. Življenje ljudi je postalo manj vredno od denarja in imetja. Smisel življenja smo zreducirali na zdravje, zadovoljstvo, veselje, uspeh, učinkovitost in materialne dobrine. Kdor tega ne dosega, ne samo da ne more, ampak po merilih tega sveta celo ne sme preživeti. Brezsrčno in nehumano je izključen iz podjetja, poslan na cesto, prepuščen na milost in nemilost Karitas, Evangeličanske Podpornice, Rdečega križa in drugih dobrodelnih organizacij ali dobroti posameznih ljudi. Toda Bog bedi nad takimi ljudmi! Bedi in ne molči. Jezus ni prišel med nas, da bi narodi obogateli. Ni prišel, da bi imeli vsega v izobilju. Jezus se je to noč rodil, da pomnoži ljubezen do vseh, ki so obupani, razočarani, nejevoljni nad sedanjim stanjem v družbi, razdraženi zaradi ponižanj, lačni kruha, ker nimajo službe. Jezus je prišel, da nas opozori na dostojanstvo in nedotakljivost človekovega življenja.
Božič nas zavezuje, da tisti, ki še imamo kruha in dobrine potrebne za življenje, se ne skrivamo pred prosečimi pogledi potrebnih pomoči. Deliti še tisto malo kar imamo, pomeni herojsko dejanje ljubezni. Jezus je v hlevu doživel solidarnost pastirjev. Zato nam danes nalaga poslanstvo. V sebi moramo premagati strah ali predsodke in okrepiti solidarnost.
Jezus ni prišel iz neke fantazijske dežele, od tam kjer sta doma Božiček ali dedek Mraz. Jezus je prišel iz nebes. Božič nam sporoča, da iz nebes prihaja upanje za revne in rešitev za grešnike.
Nebesa vračajo dostojanstvo vsem, ki so ga izgubili. Iz nebes nam je Jezus prinesel domačnost, preprostost. Da bi to lažje začutili se je rodil v betlehemskih jaslih in ne v palači.
Tudi zato je Slomšek zapel: ?V nebesih sem doma!? Naša prihodnost je v Jezusovih rokah. To gotovost pa lahko črpamo samo iz vere. 
Če bomo božič praznovali samo tako, kot nam ponujajo reklame, trgovine, turistične ponudbe, potem je božičnega praznovanja v enem dnevu konec. Toda pomen božiča ni v trajanju, ampak v tem, da nam lahko spremeni življenje. Tako kot rojstvo katerikoli otroka spremeni življenje družine, spremeni navade staršev, celo nočne ure spanja, tako tudi Jezusovo rojstvo lahko spremeni naše navade, naše vrednote, naše upanje. Predvsem pa nam spremeni sovraštvo in brezbrižnost v ljubezen.

Nekje sem našel poslanico, ki jo Jezus pošilja vsemu človeštvu:

Iz srca se vam zahvaljujem, dragi ljudje,
da ste mi pripravili jaslice.
Toda kaj mi to pomaga, če se med seboj sovražite in
nočete razumeti moje ljubezni?

Zaradi ljubezni sem se rodil in umrl.
Stoletja vam to že zagotavljam.
Toda moja beseda je samo glas, zgubljen v puščavi,
ne da bi kdo poslušal.

Ljudje postavljajo jaslice, toda nihče me ne sliši,
mislijo samo, kako bi razkošno zapravljali,
srce pa ostaja hladno in brezbrižno,
in nihče ne razume, da brez ljubezni,
jaslice še tako lepe in bogate,
so samo kič  brez vrednosti.

Voščim Vam, da bi vas jaslice po vaših domovih, nagovarjale za dobroto, odpuščanje, medsebojno razumevanje in solidarnost! Blagoslovljen Božič in blagodejno leto 2013 Vam želim!

msgr. dr. Peter Štumpf

murskosoboški škof