Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Trpljenje je čudovit božji dar, zato ga sprejmimo, naj nas oblikuje, naj iz nas naredi prave ljudi in skozi naše solze bo sijala sreča, da bomo vedeli: Bog nas s trpljenjem vzgaja, da bi naredil iz nas nekaj velikega." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Katere po vrsti bodo Stopinje 2021 ?
  30
  40
  48
  50
  53
  60
  77
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  2020  2021  
januar  februar  marec  april  maj  junij  
julij  avgust  september  oktober  november  december  

Priromali smo do zadnjega dne v letu 2020

četrtek, 31.12.2020


Nagovor škofa Petra Štumpfa med sveto mašo, predvajano po Tv Exodus

Četrtek, 31.12. 2020 – soboška stolnica- Staro leto

 

Priromali smo do zadnjega dne v letu 2020.

Apostol Janez v svojem prvem pismu spoznava, da je med nami nastopila poslednja ura, v kateri se pojavlja tudi antikrist (prim. 1 Jn 2, 18-21). To sicer še ne pomeni konca našega sveta. Pomeni pa, da je prišel čas, ko se moramo odločati ali smo z Jezusom ali pa nismo z njim. Jezusa ne moremo povabiti v naše življenje samo takrat, ko ga potrebujemo. Z Jezusom smo lahko samo zmeraj ali pa nismo z njim. Ta odločitev ni od danes. To odločitev so morali delati najprej Jezusovi apostoli, potem ljudje mnoga stoletja že pred nami in jo bodo morali delati tudi stoletja ali pa še celo tisočletja za nami - vse dokler Jezus ne bo prišel v svoji slavi, da bo sodil celotno stvarstvo in ljudi vseh časov. To bo sodba, ki bo odločala o naši večni pridruženosti Bogu.

Vedno so bila obdobja, ko se je zdelo, da je lažje biti z Jezusom in so bila tudi obdobja, ko je bilo to zelo težko. V enem ali v drugem obdobju je bila vedno na preizkušnji osebna vera. Ko je bilo lažje biti z Jezusom, ker je bilo pač temu naklonjeno celotno družbeno razpoloženje, je osebna vera zaradi ugodnosti in tudi družbenih privilegijev počasi bledela in tako postajala vedno bolj tradicionalna, brez hrbtenice in duhovnih mišic.

V tradicionalnem okolju se še sicer smatram za vernega, ker so vsi okoli mene verni. Tako pripadam večinski verni okolici, ki me sprejema, vendar pa mi prav to nastavlja past, da se mi za vero ni treba več prizadevati, kar pa mi onemogoča, da bi se preverjal, v kakšnem osebnem odnosu sem še z Jezusom. Pri tradicionalni veri obstaja velika težava: pripadam sicer Jezusu in Cerkvi, vendar ne s srcem in dušo, ampak samo z navadami, ki sem se jih naučil doma. Tako vera ne vpliva več na moje življenjske odločitve.

Proces oddaljevanja od Jezusa me nujno izriva tudi iz Cerkve. Naenkrat mi tudi Cerkev postane breme. Na sebi jo čutim kot nekakšen nadležen tovor, ki ga pač moram prej ali slej nekje odvreči in se ga dokončno znebiti. Takšen obremenilen tovor mi postane izgovor za opravičevanje pred svojo vestjo, Bogom in drugimi, da pač Cerkev ni več zame. In tako pridemo do paradoksalnega dvojnega bremena: Meni je Cerkev breme, ker ne vem več, kaj z njo početi in jaz postanem breme za Cerkev, ki pač ima z menoj težavnosti, ker me na vsak način hoče zadržati ali pa pripeljati nazaj v svoje okrilje.

Ta proces je zelo bridko okusil že apostol Janez, saj nas v svojem prvem pismu opozarja, da so mnogi odšli od nas, a niso bili od nas. Ko bi bili namreč bili od nas, bi ostali z nami, a niso, da bi se razkrilo, da niso vsi od nas (prim. 1 Jn 2, 19). To, da so mnogi bili od nas, a so odšli, je največkrat vzrok, da prav ti, ki so odšli, postanejo najhujši sovražniki in preganjalci Jezusovega imena in Cerkve.

Slovensko krščanstvo je to tragiko močno doživljalo že med drugo svetovno vojno in po njej. Oče se je dvignil zoper sina, brat zoper brata, hči proti materi, snaha proti tašči…. To dvigovanje drug proti drugemu se je pričelo prav zaradi oddaljevanja od Jezusa nekaterih, ki so bili sicer še krščeni in so prejeli celo versko vzgojo, vendar so krst in vero zavrgli.

Ti, ki so takrat odšli, še niso bili v večini. Do 90. let prejšnjega stoletja je bilo slovensko krščanstvo še zmeraj vitalno, prepričljivo in celo množično, vendar pa se je oddaljevanje od Jezusa in Cerkve navkljub temu nadaljevalo.

Ti procesi oddaljevanja se ne dajo izmeriti s statistikami ali z družbenimi analizami. Ni zgolj komunizem tisti, ki je slabil vero v ljudeh. V času komunizma je mnogo več ljudi hodilo k maši, kot pa jih je hodilo še pred epidemijo koronavirusa. Takrat je bila vera na preizkušnji. To so takrat vedeli vsi, in mnogi so na sebi tudi občutili preganjanje zaradi vere. Danes pa se samo zdi, da vera ni preizkušnji in mnogi tako mislijo, zato so postali v veri zaspani.  Vera je danes zelo na preizkušnji in redki to vedo. Gre za zelo globoko duhovne procese. Gre za boj med Kristusom in antikristom, ki pomeni hudega duha. Ta boj se vrši v duši vsakega človeka – ne glede na to ali smo v komunizmu ali pa nismo.

Vsak človek je bojno polje, ki se lahko spremeni v Božje kraljestvo, osvobojeno od Jezusa ali pa v kraljestvo pekla, zasvojeno s hudim duhom. V tem boju pa je potrebna osebna odločitev in tukaj ima osebna vera odločilno vlogo. Noben človek ne more biti odvezan od odgovornosti odločitve za Jezusa ali pa za hudega duha. Med enim in drugim se je potrebno odločiti. Nevtralnosti tukaj ni. Kdor hoče biti nevtralen, je že na strani antikrista, ker s svojo nevtralnostjo ne priznava, da je Jezus Gospod, ki je Bog in človek.

Pri osebni veri ima nebeška Mati Marija odločilno vlogo. Ona je postala Božja Mati prav zaradi osebne vere. Zavedala se je neizmerne veličine Božje ponudbe, hkrati pa je čutila breme odgovornosti. V vsakem primeru ji ni bilo lahko. Če postane Božja Mati, bo to imelo velikanske posledice  zanjo in za vse človeštvo. Nastopiti bo morala težko pot sopotnice s Sinom, ki je njen otrok, hkrati pa je tudi njen Stvarnik. Če ne sprejme ponudbe, da postane Božja Mati, sebe spremeni v nekoga, ki beži od Sina naravnost v naročje antikrista. Iz knjige Razodetja dobro zvemo, da jo je antikrist čakal z zelo velikim apetitom. Celo njeno Božje Dete je hotel požreti.

Svoboda je težka reč. Še težje je vse skupaj, če gre za vprašanje Božjih načrtov. Marija je namreč Božja priča, ki ne odstopa od Boga in njegovih načrtov. In prav v tem nam je Marija tudi Mati. Ona je Mati naše svobode, naše vere in tudi naših sprejemanj in odločitev.

V teh težkih časih, ko nam poleg koronavirusa in drugih težkih posledic, ki so povezani z epidemijo, še grozi potres in še mogoče kakšne nove preizkušnje, lahko samo občutimo svojo nemoč. Brez Jezusa in brez Marije ne bom zmogli prenašati vseh teh težkih bremen in se soočati z odpravljanjem njihovih posledic. Naše življenje se ne more ustaviti na eni točki, temveč se nadaljuje in nam zato prinaša nove izzive, nova poslanstva, zato tudi nova lepa presenečenja, pa seveda tudi prepreke. Pri vsem tem moramo iti naprej z Jezusom in Marijo. Gre namreč za to, da smo še zmeraj na bojnem polju dobrega in hudega. V tem boju ne moremo ostati sami. Marija se je oborožila z vero, da je zmogla postati in končno biti ter za vekomaj ostati Božja Mati.

Kot Mati naše vere nas Marija spodbuja, naj nujno iščemo Jezusa, in ko ga najdemo, se ga oklenemo, pri njem iščemo pomoči, da bomo zmogli bojevati svoj boj vere in končno dokončati svoj tek ter prejeti krono pravice, ki nam jo je v nebesih pripravil nebeški Oče.

Pri tem ima Jezus, ki je večna Beseda, za vse nas zadnjo besedo sodbe, kje bo sleherni izmed nas v večnosti našel svoje mesto. Če nam je Jezus sedaj usmiljen spremljevalec in pomočnik, ga prosimo pri tej zadnji letošnji sveti maši, naj nam bo tudi v prihodnje neumorni, zvesti in vztrajni branitelj pred vsemi nevarnostmi in napadi antikrista ter množice njegovih pomočnikov.

Mati Marij, prosimo te, hodi z nami tudi v letu 2021. Hodi z nami vse do srečne večnosti v nebesih.

– amen

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 torek, 08.12.2020 - sreda, 08.12.2021

Leto svetega Jožefa

Papež z apostolskim pismom Patris corde napovedal Leto svetega Jožefa več ...


 petek, 19.03.2021 - sobota, 26.06.2021

Začetek Leta družine

Papež Frančišek napovedal začetek Leta družine Amoris Laetite več ...


 sobota, 10.04.2021 - sobota, 24.04.2021

e-Alfa srečanja

Odkrij življenje, vero, smisel več ...


 nedelja, 18.04.2021 - nedelja, 25.04.2021

Teden molitve za duhovne poklice

od 18. do 25. aprila 2021 več ...


 nedelja, 25.04.2021 - četrtek, 29.04.2021

Obletnica smrti B.s. Alojzija Kozarja

V četrtek, 29. aprila 2021, bomo obhajali 22. obletnico smrti Božjega služabnika Alojzija Kozarja. več ...


 četrtek, 29.04.2021

Prva Kozarjeva ura

Na dan obletnice smrti Božjega služabnika Alojzija Kozarja, 29. aprila 2021. več ...


 petek, 30.04.2021 - nedelja, 02.05.2021

Družinski RadŽivim

Srečevali se bomo od petka, 30. aprila do nedelje, 2. maja 2021. več ...


 nedelja, 02.05.2021 - sobota, 08.05.2021

1. Mladinski festival

Od 2. do 8. maja 2021 preko spleta več ...

Celotni seznam napovedi